Platonova Republika: Vodilo za pravično družbo in filozofsko vladanje
Platonova Republika: vodič do pravične družbe in filozofskega vladanja — od etike, države do platonizma. Spoznajte, zakaj naj vodijo filozofi in kako doseči srečo.
Republika je Platonova knjiga. Napisana je bila leta 390 pred našim štetjem. Postavlja vprašanje, zakaj naj bi ljudje delali dobre stvari, in vprašanje, ali so ljudje kaznovani, če delajo slabe stvari. Platon pravi, da ljudje ne bi smeli delati slabih stvari, ker ljudje, ki delajo slabe stvari, končajo nesrečni. Ljudje, ki delajo dobre stvari, pa so na koncu srečni.
Dejal je tudi, da če ljudje, ki delajo slabe stvari, dobijo oblast v družbi, bo ta postala nesrečna. Platon je menil, da so filozofi najbolj sposobni početi dobre stvari, zato bi jim bilo treba dati oblast v družbi. Menil je, da bi morali nefilozofi dopustiti, da jim vladajo filozofi, in če to storijo, bodo srečni, saj vladavina ljudstev (demokracija) pogosto pade zaradi nerazumne zmede. Da pa jih ne bi mikalo delati slabih stvari, filozofi, ki imajo oblast, ne smejo imeti stvari ali čutiti ljubezni.
Platon je med razpravo o teh vprašanjih govoril tudi o številnih drugih stvareh, vključno z metafiziko, psihologijo, religijo in večino vej filozofije. Uvedel je filozofijo, imenovano platonizem.
Povzetek ključnih idej
V Republiki Platon išče odgovor na vprašanje, kaj je pravica (dikaiosýnē). Predlaga model prave družbe kot izhodišče za razumevanje pravičnosti: družba je urejena, ko vsak opravlja tisto delo, ki mu najbolj ustreza, in ne posega v delo drugih. Poenostavljeno: pravičnost je harmonija med različnimi deli družbe in duše.
Tripartitna delitev: država in duša
Platon razdeli družbo na tri osnovne razrede:
- vladarji (filozofi), ki skrbijo za modrost in vodstvo;
- stražarji/vojaki (pomočniki), ki varujejo državo in vzdržujejo red;
- proizvodni razred (kmetje, obrtniki, trgovci), ki skrbijo za materialne potrebe.
Filozofi kot vladarji
Platonova ideja o filozofskih vladarjih temelji na prepričanju, da so le tisti, ki resnično razumejo, kaj je dobro (poznajo idejo Dobrega), sposobni upravljati pravično državo. Zaradi tega predlaga posebno izobraževanje za bodoče vladarje: dolg študij matematike, dialektike in filozofije, ki vodi do vpogleda v oblike (ideje) in nazadnje do spoznanja Oblike Dobrega.
Alegorija jame in Teorija oblik
V Republiki Platon predstavi znano alegorijo jame: ljudje, zapleteni v jami, gledajo le sence predmetov na steni in verjamejo, da so te sence resničnost. Ko eden ubeži in vidi resničen svet ter sončno svetlobo (metafora za obliko Dobrega), dobi znanje, a se ob vrnitvi v jamo sooči z nerazumevanjem in sovražnostjo. Alegorija ponazarja razliko med mnenjem in znanjem ter pot, po kateri filozof doseže resnico.
Platonova teorija oblik (idej) uči, da ima vsak resnični svetne pojavnosti svoj popolnejši, nespremenljiv vzor (forma). Resnično znanje pomeni spoznanje teh nevidnih oblik, zlasti oblike Dobrega, ki daje smisel vsem ostalim oblikam.
Izobraževanje, vzgoja in družbena ureditev
Platon veliko pozornosti nameni vzgoji. Predlaga strogo selekcijo in sistematično paideia (vzgojo), pri katerem glasba, telovadba in pouk oblikujejo značaj varuhov. Predpisuje tudi kontroverzne ukrepe: skupna vzgoja otrok in skupna lastnina med varuhi, omejevanje poetskega in literarnega gradiva (cenzura) ter idejo plemenite laži (mit o kovinah), s katero bi upravičili družbeni red.
Platon prav tako zagovarja, da lahko ženske služijo kot varuhi in imajo enako vlogo kot moški, čeprav naj bi bile fizične naloge prilagojene zmožnostim.
Politične oblike in kritika demokracije
Platon analizira različne oblike vladavine: aristokracijo (ideal z modrimi vladarji), timokratijo, oligarhijo, demokratijo in tiranijo. Trdi, da se demokracija zaradi prevelike svobode in razdrobljenosti lahko zlomi v tiranijo. Zato zagovarja vladavino modrih voditeljev kot varovalo pred kaosom in krivico.
Kritike in vpliv
Platonova Republika je bila in je še vedno predmet obsežnih razprav in kritik. Nasprotniki ji očitajo elitizem, avtoritarne tendency (npr. omejevanje svobode govora, cenzura, skupna lastnina varuhov) in utopično naravo. Zagovorniki pa poudarjajo, da gre za filozofsko iskanje idealov in kritiko obstoječih političnih praks ter da je Republika pomemben miselni eksperiment o pravičnosti in vrlini.
Vpliv Platona je ogromen: njegove ideje so oblikovale zahodno filozofijo, teologijo in politično teorijo (od antičnih komentatorjev in neoplatonistov do srednjeveške in moderne misli).
Zaključek
Republika je temeljno delo, ki obravnava temeljna vprašanja o pravičnosti, naravi znanja, vlogi izobraževanja in ustrojih oblasti. Čeprav se mnoge njegove rešitve zdijo bralcu danes kontroverzne ali nepraktične, delo še vedno izziva in navdihuje razmišljanje o tem, kako bi lahko družba postavila pravičnost in dobro v središče svojega delovanja.
Platonov argument (manj preprosto)
Platon je menil, da so si ljudje in družbe zelo podobni.
Platon je menil, da so ljudje sestavljeni iz treh stvari:
- um, ki razmišlja in razmišlja.
- duh ali jaz, ki skrbi za osebo.
- Telo, ki počne stvari, ima rado stvari, jih sovraži in si želi stvari (kot so hrana, pijača in seks).
Dejal je, da bo dober človek prisluhnil vsem tem stvarem, vendar bo dovolil, da um nadzoruje drugi dve.
Nekdo, ki ne posluša vseh treh delov ali ne dovoli, da bi um nadzoroval druga dva, bo nesrečen. Morda bo pobesnel, ker umu ne dovoli, da bi ga nadzoroval. Ali pa bo počel stvari, ki jih bo pozneje obžaloval. Prav tako jih drugi ljudje ne bodo marali in bodo zaradi tega trpeli. Rekel je, da bosta kot država v anarhiji.
Platon je tudi menil, da bi morala biti družba sestavljena iz treh stvari (tipov ljudi).
- Filozofi, ki razmišljajo za družbo
- Vojaki, ki skrbijo za družbo
- Delavci, ki delajo stvari v družbi, ki proizvajajo hrano, pijačo in še več delavcev.
Dejal je, da družba potrebuje vse tri stvari (vrste ljudi), vendar bodo le filozofi dobri ljudje. Ostale bo obvladovala njihova duša ali telo, ne pa um. Vojaki ne bodo poslušali niti svojega uma, delavci pa ne svojega uma ali duše. Zato bi morali vladati filozofi, druge vrste ljudi pa bi morali biti vojaki in delavci.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Republika?
O: Republika je knjiga, ki jo je napisal Platon.
V: Kdaj je bila knjiga Republika dokončana?
O: Republika je bila napisana leta 375 pred našim štetjem.
V: Katera vprašanja postavlja Republika?
O: Republika postavlja vprašanji "zakaj naj ljudje delajo dobre stvari?" in "ali so ljudje kaznovani, če delajo slabe stvari?".
V: Kaj je Platon rekel o početju slabih stvari?
O: Platon je dejal, da ljudje ne bi smeli delati slabih stvari, ker ljudje, ki delajo slabe stvari, končajo nesrečni.
V: Kdo bi po Platonovem mnenju moral imeti moč v družbi?
O: Platon je menil, da so filozofi najbolj sposobni delati dobre stvari, zato bi morali imeti v družbi moč.
V: Zakaj je Platon menil, da bi morali nefilozofi dopustiti, da jim vladajo filozofi?
O: Platon je menil, da bi morali nefilozofi dopustiti, da jim vladajo filozofi, ker vladavina ljudstva (demokracija) pogosto pade zaradi nerazumne zmede.
V: Kaj je platonizem?
O: Platonizem je filozofija, ki jo je uvedel Platon in ki obravnava teme, kot so metafizika, psihologija, religija in večina vej filozofije.
Iskati