Duh v stroju: Rylejeva kritika dualizma in kategorialna napaka

"Duh v stroju" je metafora v filozofiji. Filozof Gilbert Ryle je um poimenoval "duh v stroju", ideja, da je ločen od možganov, pa je bila napačna "uradna doktrina".

Kaj je kategorialna napaka?

Ryle je trdil, da je osrednja napaka dualizma t. i. kategorialna napaka. To ni le napačna trditev o dejstvih (npr. napačna znanstvena hipoteza), ampak neskladnost pri dodeljevanju stvari v napačno kategorijo. Kategorialna napaka nastopi, kadar enemu pojmu pripisujemo lastnosti ali pomen, ki pripadajo povsem drugi vrsti stvari — tako, kot bi poizkušali šteti vonjave ali meriti barvo s tehtnico.

Primeri, ki jih je Ryle uporabljal

• Znani primer: obiskovalec, ki si ogleda kolegije, knjižnice in športne objekte univerze in potem vpraša: "Kje je univerza?" — vprašanje implicitno pričakuje univerzo kot še en fizičen objekt, medtem ko je univerza po strukturi in vlogi nekaj drugega (organizacijski in konceptualni pojem). Takšno vprašanje je, po Ryleu, kategorialna napaka.
• Primer z vojsko: če bi nekomu pokazali posamezne bataljone, poveljnstvo in logistiko in ga potem vprašali, kje je "vojska", bi spet naredili kategorialno napako, če bi iskali vojsko kot še en sam fizični element, namesto da gre za celovit organizacijski pojem.
• Ryle je primerjal dualizem z idejo, da se avtomobili premikajo z motornim duhom — to ponazarja, kako zmotno je duhovno delovanje obravnavati kot nekakšen skriti entiteto, ločeno od telesnih procesov.

Rylejeva alternativa: vedenjski in konceptualni vidiki uma

Ryle ni vztrajal pri redukcionizmu, ki bi um enostavno enačil z možgani kot fizičnim mehanizmom, ampak je poudarjal, da je govor o umu pogosto opis vedenjskih zmogljivosti, nagnjenj in sposobnosti delovanja v določeni situaciji. Po Ryleu so pojmi, kot so verjeti, hoteti ali razmišljati, povezani z dispozicijami (nagnjenji k določenemu vedenju), praksami in sposobnostmi, ne pa s skrivnostno "notranjo substanco".

Posledice in vpliv

Rylejevo delo (najbolj znano v knjigi The Concept of Mind, 1949) je močno vplivalo na analitično filozofijo, zlasti na gibanje, ki je preučevalo jezik in običajno rabo govorice (ordinary language philosophy). Njegova kritika je spodkopala nekatere oblike karikirane ali preveč metafizične interpretacije dualizma in prispevala k razvoju modernih pogledov, kot so funkcionalizem in nekatere oblike filozofskega vedenjskega analize.

Kritike in omejitve

Rylejeve ideje niso ostale nekritizirane. Nekateri argumentirajo, da je kategorialna napaka včasih napačno diagnosticirana — dualisti bi trdili, da imajo izjave o zavesti resnično ontološko vsebino, ki je ne moremo povsem zajeti z opisi vedenja. Drugi menijo, da Ryle preveč poenostavlja notranje izkušnje ali subjektivnost, ki jo nekateri želijo obravnavati kot pomemben del razumevanja uma.

Zaključek

Rylejeva metafora "duh v stroju" in pojem kategorialne napake sta ostala pomembna orodja za analiziranje, kako govorimo o umu in kaj s tem mislimo. Njegov prispevek nas spodbuja, da ločimo med različnimi načini, kako uporabljamo jezik o mentalnih stanjih, in da pazimo, da ne zamenjujemo različnih kategorij razlage — fizične, funkcionalne in konceptualne.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je duh v stroju?

V: Kaj je filozof Gilbert Ryle imenoval Duh v stroju?

V: Kaj je napačna "uradna doktrina", ki jo je Ryle kritiziral?

V: Na čigav dualizem uma in telesa se je Ryle skliceval?

V: Kaj se zgodi v dualističnih sistemih, kot je Descartesov?

V: Kako je Ryle poimenoval idejo dualizma uma in telesa?

V: Kaj je po Rylovem mnenju primer kategorialne napake?

Išči po črki