Paradoks vsemogočnosti: Ali Bog lahko ustvari goro, ki je ne more dvigniti?

Božji paradoks je filozofska ideja. Ta ideja je razložena tukaj:

Če je Bog zmožen narediti vse, ali to lahko pomeni, da lahko naredi goro težjo, kot jo je zmožen dvigniti?

Če je Bog sposoben narediti goro težjo, kot jo je sposoben dvigniti, potem morda obstaja nekaj, česar ni sposoben storiti: Ne more dvigniti te gore.
Če Bog ne more narediti takšne gore, potem je nekaj, česar ne more storiti: Ni zmožen narediti te gore.

Če bi bil eden od teh dveh rezultatov resničen, bi lahko trdili, da vsemogočni Bog pravzaprav ni vsemogočen.

Izvor in različice paradoksa

Ta miselni eksperiment je znan kot »paradoks vsemogočnosti« ali v popularni različici kot vprašanje o kamnu: »Ali lahko Bog naredi kamen tako težak, da ga sam ne more dvigniti?« V obeh oblikah se pojavi logična napetost med pojmom vsemogočnosti (sposobnost narediti vse) in koherentnostjo izraza »ne more dvigniti«. Paradoks ni nov; razpravljali so ga srednjeveški in sodobni filozofi in teologi.

Možne rešitve in odzivi

Omejitev vsemogočnosti z logiko: Najbolj pogosto sprejeta rešitev v filozofiji in teologiji pravi, da vsemogočnost ne vključuje zmožnosti storiti logično kontradiktornih stvari (npr. ustvariti kvadratni krog). Po tej razlagi je prošnja, naj Bog naredi goro, ki je ne more dvigniti, smiselno nesmiselna — to ni dejanska naloga, ampak kombinacija medsebojno izključujočih zahtev.
Rešitev Thomasa Akvinskega in podobnih: Akvinski je razlikoval med tem, kar je mogoče po naravi (logično skladno), in tem, kar ni. Trdil je, da Bog ne naredi nesmiselnih ali kontradiktornih dejanj, ker taka dejanja ne predstavljajo resničnih «del» ali dejanj v ontološkem smislu.
Semantična rešitev (nesmiselnost vprašanja): Nekateri menijo, da vprašanje združuje pojme, ki se med seboj izključujejo, zato vprašanje nima pomena — podobno kot vprašanje »Katera barva ima zvok?«
Možne formalne rešitve: V modalni logiki in sodobni analitični filozofiji se pojavljajo natančnejše definicije vsemogočnosti (npr. »lahko uresniči vsako možno stanje stvari«). Z ustrezno definicijo se paradoks razreši tako, da vsemogočnost velja znotraj meja logične možnosti.
Radikalnejši odgovori (voluntarizem): Nekateri redki stališča bi trdila, da je Bog resnično zmožen narediti tudi logične kontradikcije — vendar to vodi do težav z osnovnimi pravili razuma in kompromitira pomen besedila, zakonecnosti in posledično samo idejo «bog» kot dosledne entitete.

Filozofske in teološke implikacije

Paradoks ne dokazuje ničesar sam po sebi glede obstoja ali neobstoja Boga; bolj kaže, da je treba jasno opredeliti, kaj mislimo z »vsemogočnostjo«. V teološkem diskurzu to vodi k vprašanju: ali naj pojme, kot je vsemogočnost, obravnavamo striktno besedno (hiperbolično) ali sistematično, v okviru logike in naravnih omejitev? Praktiki pogosto sprejemajo drugo možnost in podajo bolj precizne definicije božjih lastnosti.

Zaključek

Paradoks vsemogočnosti je uporaben kot miselni pripomoček: opozori, da nepričakovane kombinacije pojmov lahko ustvarijo navidezne protislovnosti. Večina filozofov in teologov reši paradoks tako, da omeji pomen vsemogočnosti na tisto, kar je logično mogoče. To ne oslabi same ideje vsemogočnega bitja, temveč zahteva natančnost pri jeziku in pojmih, ki jih uporabljamo v razpravah o bogu, moči in logiki.

Odgovori na božji paradoks

Božji paradoks je dober primer filozofskega problema. V tem poglavju je nekaj odgovorov na ta paradoks.

Eden od odgovorov je, da bi Bog lahko naredil tako, da ne bi mogel dvigniti gore po lastni izbiri. Z drugimi besedami, Bog lahko dvigne nedonosno goro, ker je vsemogočen, vendar se odloči, da tega ne bo mogel storiti, zato se odloči, da bo svojo moč zmanjšal, ker to zmore. Bog se lahko tudi odloči, da take gore ne bo mogel ustvariti. Bog je vsemogočen, zato se lahko odloči, da ne bo imel moči, da bi ustvaril nepremakljivo goro. Preprosto povedano, Bog lahko zmanjša svojo lastno moč, vendar lahko pri tem to moč še vedno ponovno pridobi. Gre za limbo, stanje med nemočjo in močjo, nekaj, česar ni mogoče opredeliti z našim znanjem o tem, kaj je mogoče in kaj nemogoče. Ker je Bog vsemogočen, presega naše opredelitve tega, kaj lahko in česa ne more storiti.

Bog ne more

Ta odgovor pravi, da je Bog zmožen narediti le stvari, ki so manjše od Boga. Če rečete, da obstaja gora, ki je "težja, kot jo lahko kdor koli dvigne", potem je to, kar pravite, smešno: ne pomeni ničesar, saj je Bog sposoben dvigniti vsako goro. To pa zato, ker reči, da je gora "pretežka, da bi jo dvignili", pomeni, da te gore ne more dvigniti nihče. To ne pomeni, da je Bog prešibak, da bi lahko dvignil zelo težke gore. Bog ne more dvigniti gore, ki je "ni mogoče dvigniti", saj to ne bi imelo smisla. Prav tako ne more ustvariti "nedvižne" gore, ker tudi to ne bi imelo smisla, če lahko Bog dvigne vse. Bog bi še vedno lahko dvignil katero koli goro, ki ni opredeljena kot "ni mogoče dvigniti". Bog lahko na primer naredi goro, kolikor hoče težko, ne more pa narediti okroglega kvadrata.

Bog lahko

Nekateri ljudje mislijo: "Da, Bog je zmožen narediti stvari, ki mu ne dajo miru." Mislijo, da je Bog zmožen storiti stvari, ki so smešne za razmišljanje. "Ker", pravijo, "ni ničesar, česar Bog ne bi bil zmožen storiti." (Glej Evangelij po Mateju 19,26)

Bog je neskončen

Bog je onkraj omejitev. Njegova moč je neskončna. Če se odloči ustvariti goro, ki je pretežka, da bi jo lahko dvignil, bi hkrati postal dovolj močan, da bi jo dvignil (kar pravzaprav pomeni, da ni vsemogočen, saj če lahko postopoma postaja močnejši, potem ne more biti vsemogočen). Vprašanje, ali je stvaritev takšne gore mogoča, pomeni poskus postavljanja omejitev brezmejnemu.

Logika

V logiki lahko težave pogosto rešimo tako, da jih razdelimo na manjše dele. Vsakega od manjših problemov rešimo na en način.

Poglejmo, kako lahko to uporabimo za Božji paradoks. Paradoks se glasi:

Če Bog lahko stori vse, ali lahko naredi goro, ki je pretežka, da bi jo lahko dvignil?

Če to vprašanje spremenimo v stavek, postane:

Bog lahko stori vse, kar pomeni, da lahko naredi goro, ki je pretežka, da bi jo lahko dvignil.

To lahko še bolj poenostavimo. Najprej moramo uvideti, da Bog lahko stori vse:

Iz njega lahko naredite gore, ki jih ni mogoče dvigniti,
Lahko dvigne karkoli.

Zdaj lahko stavek zapišemo kot ta dejstva:

Bog lahko stori vse.
Bog lahko naredi gore, ki jih ni mogoče dvigniti (zaradi dejstva 1).
Bog lahko dvigne vse (zaradi dejstva 1).
Bog ne more dvigniti gore.

Dejstva 1, 2 in 3 morajo biti vedno resnična. Zdaj moramo ugotoviti, ali je dejstvo 4 resnično ali napačno:

Če je 4 resničen, potem mora biti 3 neresničen (tudi 1 mora biti neresničen).

Delo

Na koncu Jobove knjige Bog "odgovori Jobu iz viharja" in ga vpraša: "Kdo je ta, ki z besedami brez znanja zatemnjuje svet? ... kje si bil, ko sem postavil temelje zemlje?" (Job, 38. poglavje, 1-4) Z drugimi besedami, Božja moč presega človeško razumevanje, saj je tudi človeški razum del Božjega stvarstva v Prvi Mojzesovi knjigi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Božji paradoks?

O: Božji paradoks je filozofska ideja, ki se sprašuje, ali je Bog resnično vsemogočen, če lahko naredi goro težjo, kot jo lahko dvigne.

V: Kako nastane ta paradoks?

O: Ta paradoks nastane, ker če je Bog sposoben narediti goro težjo, kot jo lahko dvigne, potem lahko obstaja nekaj, česar ne more storiti - namreč dvigniti te gore.

V: Ali to pomeni, da bi, če bi bil resničen katerikoli izid paradoksa, lahko trdili, da vsemogočni Bog v resnici ni vsemogočen?

O: Da, če bi bil kateri koli od izidov paradoksa resničen, potem bi lahko trdili, da Vsemogočni Bog pravzaprav ni vsemogočen.

V: Ali obstaja nekaj, česar Bog ne more storiti, če naredi goro težjo, kot jo lahko dvigne?

O: Da, če Bog naredi goro težjo, kot jo lahko dvigne, potem obstaja nekaj, česar ne more storiti - namreč dvigniti te gore.

V: Ali je mogoče, da sta oba izida paradoksa napačna?

O: Ne, ni mogoče, da bi bila oba izida paradoksa napačna, saj mora biti eden od njiju nujno resničen, da bi imel argument kakršno koli težo.

V: Kaj se zgodi, če nobeden od izidov paradoksa ni resničen?

O: Če nobeden od izidov paradoksa ni resničen, potem je še vedno mogoče trditi, da vsemogočni Bog pravzaprav ni vsemogočen, saj mora biti eden od njih nujno resničen, da bi bil argument tehten.