Božji paradoks je filozofska ideja. Ta ideja je razložena tukaj:

Če je Bog zmožen narediti vse, ali to lahko pomeni, da lahko naredi goro težjo, kot jo je zmožen dvigniti?

To je paradoks, ker:

  • Če je Bog sposoben narediti goro težjo, kot jo je sposoben dvigniti, potem morda obstaja nekaj, česar ni sposoben storiti: Ne more dvigniti te gore.
  • Če Bog ne more narediti takšne gore, potem je nekaj, česar ne more storiti: Ni zmožen narediti te gore.

Če bi bil eden od teh dveh rezultatov resničen, bi lahko trdili, da vsemogočni Bog pravzaprav ni vsemogočen.

Izvor in različice paradoksa

Ta miselni eksperiment je znan kot »paradoks vsemogočnosti« ali v popularni različici kot vprašanje o kamnu: »Ali lahko Bog naredi kamen tako težak, da ga sam ne more dvigniti?« V obeh oblikah se pojavi logična napetost med pojmom vsemogočnosti (sposobnost narediti vse) in koherentnostjo izraza »ne more dvigniti«. Paradoks ni nov; razpravljali so ga srednjeveški in sodobni filozofi in teologi.

Možne rešitve in odzivi

  • Omejitev vsemogočnosti z logiko: Najbolj pogosto sprejeta rešitev v filozofiji in teologiji pravi, da vsemogočnost ne vključuje zmožnosti storiti logično kontradiktornih stvari (npr. ustvariti kvadratni krog). Po tej razlagi je prošnja, naj Bog naredi goro, ki je ne more dvigniti, smiselno nesmiselna — to ni dejanska naloga, ampak kombinacija medsebojno izključujočih zahtev.
  • Rešitev Thomasa Akvinskega in podobnih: Akvinski je razlikoval med tem, kar je mogoče po naravi (logično skladno), in tem, kar ni. Trdil je, da Bog ne naredi nesmiselnih ali kontradiktornih dejanj, ker taka dejanja ne predstavljajo resničnih «del» ali dejanj v ontološkem smislu.
  • Semantična rešitev (nesmiselnost vprašanja): Nekateri menijo, da vprašanje združuje pojme, ki se med seboj izključujejo, zato vprašanje nima pomena — podobno kot vprašanje »Katera barva ima zvok?«
  • Možne formalne rešitve: V modalni logiki in sodobni analitični filozofiji se pojavljajo natančnejše definicije vsemogočnosti (npr. »lahko uresniči vsako mož­no stanje stvari«). Z ustrezno definicijo se paradoks razreši tako, da vsemogočnost velja znotraj meja logične možnosti.
  • Radikalnejši odgovori (voluntarizem): Nekateri redki stališča bi trdila, da je Bog resnično zmožen narediti tudi logične kontradikcije — vendar to vodi do težav z osnovnimi pravili razuma in kompromitira pomen besedila, zakonecnosti in posledično samo idejo «bog» kot dosledne entitete.

Filozofske in teološke implikacije

Paradoks ne dokazuje ničesar sam po sebi glede obstoja ali neobstoja Boga; bolj kaže, da je treba jasno opredeliti, kaj mislimo z »vsemogočnostjo«. V teološkem diskurzu to vodi k vprašanju: ali naj pojme, kot je vsemogočnost, obravnavamo striktno besedno (hiperbolično) ali sistematično, v okviru logike in naravnih omejitev? Praktiki pogosto sprejemajo drugo možnost in podajo bolj precizne definicije božjih lastnosti.

Zaključek

Paradoks vsemogočnosti je uporaben kot miselni pripomoček: opozori, da nepričakovane kombinacije pojmov lahko ustvarijo navidezne protislovnosti. Večina filozofov in teologov reši paradoks tako, da omeji pomen vsemogočnosti na tisto, kar je logično mogoče. To ne oslabi same ideje vsemogočnega bitja, temveč zahteva natančnost pri jeziku in pojmih, ki jih uporabljamo v razpravah o bogu, moči in logiki.