Ličenje (linjenje): kaj je luščenje kože, perja in eksoskeleta

Ličenje je način, kako žival v določenih letnih časih ali na določenih točkah svojega življenjskega cikla rutinsko odvrže del telesa (običajno zunanjo plast ali prevleko). Ličenje je znano tudi kot luščenje, izločanje ali pri nekaterih vrstah kot ekdiza.

Ličenje lahko zajema povrhnjico (kožo) in dlako, kožuh, volno ali drugo zunanjo plast. Pri nekaterih vrstah se lahko izločijo tudi drugi deli telesa, na primer krila pri nekaterih žuželkah. Primeri vključujejo staro perje pri pticah, staro dlako pri sesalcih (zlasti psih in drugih pasemskih živalah), staro kožo pri plazilcih in celoten eksoskelet pri členonožcih.

Zakaj se živali ličijo?

Ličenje služi več namenom:

• Rast: pri živalih z neelastičnim zunanjim oklepom (npr. členonožci) je ličenje nujno za rast — stari eksoskelet se odvrže in nastane nov, večji.
• Obnova obrabljenih struktur: perje, dlaka ali koža se s časom obrabijo; ličenje omogoči zamenjavo z novimi, bolj učinkovitimi plastmi.
• Sezonska prilagoditev: menjave kožuha ali perja lahko vplivajo na barvo in gostoto izolacije (npr. gostejši zimski kožuh ali sprememba barve za kamuflažo).
• Razmnoževanje in vedenje: pri nekaterih vrstah se ličenje povezuje z razmnoževalno sezono — npr. bolj izstopajoče perje ali spremembe vonja/druge signalne strukture.

Kako poteka ličenje?

Postopek se razlikuje med skupinami živali, a običajno vključuje pripravo (sprememba hormonov ali dnevne svetlobe), samo odmetavanje stare plasti in utrjevanje nove. Glavne točke:

• Hormonske in okoljske sprožilce: pri številnih vrstah ličenje sprožijo spremembe dnevne dolžine (fotoperiod), temperatura ali hormonske spremembe. Pri členonožcih je pomemben hormon ekdizon, pri pticah in sesalcih pa vlogo igrajo hormoni, kot so tiroidni hormoni, prolaktin in spremembe melatonina zaradi svetlobe.
• Odpadanje stare plasti: stara koža, perje ali dlaka se odlepi in odpade. Pri nekaterih kačah se koža odvrže v enem kosu (običajno obrnjeno)—pri drugih plazilcih se lušči precej v kosih.
• Obdobje ranljivosti: takrat je nova plast pogosto mehkejša in žival je bolj občutljiva na plenilce, okužbe ali poškodbe, dokler se nova prevleka ne utrdi.

Različne oblike ličenja

• Ptiči: menjajo perje v procesu, ki mu pravimo molt. Lahko je postopen (ohranjanje sposobnosti letenja) ali hiter in popoln (nekateri vodni ptiči, ki nekaj časa ne letijo). Ličenje vpliva na izolacijo, plavanje in prikazovanje.
• Sesalci: menjajo dlako ali kožuh — sezonsko (zimski/poletni kožuh) ali stalno (npr. psi, mačke, kjer se dlaka obnavlja skozi vse leto). Pri domačih živalih je lahko količina izpadanja povezana s hormonskim stanjem, prehrano in stresom.
• Plazilci: koža se lušči v kosih ali v celoti; pri kačah je običajno celoten "sleeve" stare kože, pri nekaterih kuščarjih pa delno luščenje.
• Členonožci: pri žuželkah, pajkih in rakih se izvede ekdiza — celoten eksoskelet se odvrže, žival izraste in nato oblikuje nov eksoskelet, ki najprej ostane mehak, nato se trdo sklerotizira.
• Dvoživke: nekatere vrste menjavajo kožno plast oziroma slabijo zunanjo plast kože; pri žabah je ličenje pogosto povezano z vlažnimi okoliščinami.

Čas in pogostost

Pogostost ličenja je zelo odvisna od vrste, starosti in življenjskih razmer:

• mladi organizmi pogosto ličijo pogosteje zaradi hitre rasti (npr. mladi članionižci ali mladi kači);
• sezonsko ličenje je prilagojeno okolju (zimski kožuh ipd.);
• pri nekaterih vrstah poteka ličenje ob vsaki menjavi staranja perja ali dlake skozi življenje.

Tveganja, težave in značilne motnje

• Ranljivost: med ličenjem so živali bolj ranljive za plenilce in stres.
• Dysecdysis (pri plazilcih): nepravilno odpadanje kože zaradi prenizke vlažnosti, parazitov ali bolezni — pri kačah se lahko delna koža zadržuje okoli oči in prstov, kar povzroča zaplete.
• Motnje pri pticah in sesalcih: nenormalen ali nepopoln molt je lahko znak stresa, bolezni, nepravilne prehrane ali parazitov (npr. pršic pri pticah).
• Infekcije: poškodbe ali ostanki stare prevleke povečajo tveganje za bakterijske ali glivične okužbe.

Ličenje pri domačih živalih — skrb in preprečevanje težav

• pri plazilcih zagotovite primerno vlago in temperaturo ter dovolj prostora za lupljenje (npr. grobo podlago, skrivališča);
• pri pticah in sesalcih poskrbite za uravnoteženo prehrano (vitamini, minerali, beljakovine) in zmanjšajte stresne dejavnike;
• redni veterinarski pregledi, če obstajajo znaki težav z ličenjem (zadržana koža, izguba perja, zmanjšan apetit);
• pri eksoskeletnih živalih (npr. rake, pajki) poskrbite za primeren časovni razmik hranjenja in ustrezne pogoje rasti, saj nepravilne razmere lahko ovrednotijo molting.

Zanimivosti in dodatne informacije

• strokovni izraz za odmetavanje eksoskeleta ali stare prevleke pri členonožcih je ekdiza — iz grščine "ekdysis" pomeni odložitev.
• pri nekaterih vrstah ptic je popravljanje perja in ličenje del socialnega vedenja (npr. premetavanje perja, nego med pari).
• prehajanje v novo prevleko je pri mnogih vrstah povezano z energijsko intenzivnimi procesi — zato potrebujejo živali več hrane ali ustrezne hranilne snovi pred in po ličenju.

Če opazite nenavadno ličenje pri sopotniških živalih ali domačih ljubljenčkih, je vedno smiselno poiskati strokovni nasvet veterinarja ali specialista, saj lahko nepravilno ličenje skriva osnovne zdravstvene težave.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je muliranje?

V: Kateri drugi izrazi se uporabljajo za lulanje?

V: Kateri deli telesa se lahko izločijo med lizenjem?

V: Ali obstajajo primeri živali, ki se lušijo?

V: Ali obstaja poseben čas, ko živali običajno prehajajo skozi proces ličkanja?

V: Ali vsaka vrsta doživi neko obliko lizenja?

V: Kako okolje živali vpliva na njen vzorec lijanja?

Išči po črki