Taungov otrok (Australopithecus africanus) — fosilna lobanja, odkritje 1924
Taungov otrok — fosilna lobanja Australopithecus africanus, odkrita 1924 v Južni Afriki; prelomno odkritje, ki je preoblikovalo razumevanje zgodnjih človeških prednikov.
Otrok iz Taunga je fosil lobanje, pri katerem je ohranjen tudi odtis možganov (endokast). Pripada avstralopiteku afrikanskemu (Australopithecus africanus). Lobanja je mladičen primer — ocenjuje se, da je bil posameznik star le nekaj let, glede na razvoj zob — in ima manjšo prostornino možganov v primerjavi s sodobnim človekom, vendar z značilnostmi, ki kažejo na spremembe v organizaciji možganov v smeri bolj človeških obrazcev. Volumen možganov je ocenjen na približno 400–500 cm3.
Odkritje
Leta 1924 je fosil odkril kamnosek, zaposlen pri družbi Northern Lime Company, v kamnolomu v Taungu v Južni Afriki. Odkritje je poslal v pregled Raymondu Dartu, anatomu na Univerzi Witwatersrand, ki je prepoznal pomen najdbe. Dart je leta 1925 v reviji Nature objavil članek, v katerem je Taungovega otroka opisal kot predstavnika nove vrste hominidov.
Opis in pomembne značilnosti
- Endokast (odtis možganov): ohranjen odtis je bil ena prvih jasnih dokazov, da se notranja zgradba možganov pri zgodnjih hominidih lahko razlikuje od sodobnih opic in kaže določene človeške vzorce razvoja možganov.
- Bipedalizem: položaj foramen magnum (odprtine, skozi katero hrbtenjača vstopa v lobanjo) kaže, da je bila glava nameščena bolj pod lobanjo, kar je znak pokončne hoje oziroma dvonožne hoje.
- Dentalne in obrazne značilnosti: zobje in čeljust so ohranili nekatere opičje poteze, a z zmanjšanimi kanini in drugimi spremembami, značilnimi za zgodnje hominine.
- Starost fosila: sodobne ocene postavljajo Taungovega otroka v obdobje pred nekaj milijoni let (približno dva do tri milijone let), čeprav se natančna starost lahko razlikuje glede na metode datiranja in kontekst najdišča.
Pomen za paleoantropologijo
Taungov otrok je bil pomemben zato, ker je ponudil neposreden dokaz, da so nekatere značilnosti, povezane s človekovim razvojem (kot je bipedalizem), nastopile pred izrazitim povečanjem volumna možganov. To je podprlo idejo o postopnem oziroma mozaicnem razvoju osebnosti homininov — najprej prilagoditev za dvonožno hojo, šele nato velik porast možganov.
Prvotna reakcija in kasnejše potrditve
Britanski antropologi so v času Dartove objave še vedno verjeli v avtentičnost Piltdownskega človeka, znane prevare, ki je predstavljala nasprotno sliko: velik možganski volumen in opičje podoben zobovje. Zaradi tega in znanih predpostavk, da naj bi velik možganski volumen bil prvi korak pri "človeku", je Dartova razlaga dolgo časa naletela na odpor in nezaupanje. Ko je bilaPiltdownova prevara razkrita (1953) in so sledile nove najdbe v Južni Afriki (npr. dela Roberta Brooma in drugih raziskovalcev), je bila Dartova interpretacija postopoma potrjena in Taungov otrok je dobil tisto mesto v zgodovini homininov, ki mu danes pripisujemo.
Kam je fosil shranjen in dandanes
Taungov otrok (tipični vzorec iz Taungovega najdišča) je eden najbolj znanih fosilov zgodnjih homininov in je hranjen v zbirki, povezani z raziskavami v Južni Afriki. Njegov vpliv na razumevanje razvoja homininov je trajen: pogosto se uporablja kot primer, da so se nekatere »človeške« lastnosti razvijale postopoma in v različnih kombinacijah skozi čas.
Sklep: Taungov otrok (Australopithecus africanus) ostaja ključen fosil za razumevanje zgodnje človeške evolucije — zlasti za ugotavljanje, kateri razvojni znaki (dvonožna hoja, spremembe zob in obrazne strukture, reorganizacija možganov) so se pojavili zgodaj v zgodovini homininov, ter kje — v Afriki — se je ta zgodba odvijala.
Odlitek, ki prikazuje tri dele lobanje
Opis
Fosil je sestavljen iz večine lobanje, obraza in spodnje čeljusti z zobmi. Ima tudi naravni endocast (odtis) možganskega trupa. Star je približno 2,5 milijona let.
Taung Child je bil ob smrti star približno tri leta. Stari je bil 105 cm in je tehtal približno 20-24 kg. Taung Child je imel lobanjsko prostornino 340 cm3 in je živel predvsem v savanskem okolju. Preiskave Taung Child v primerjavi s primerljivim 9-letnim otrokom kažejo, da je A. africanus do adolescence rasel približno enako hitro kot sodobne opice, kot so šimpanzi, in ne kot sodobni Homo sapiens. Vendar so poznejše vrste, kot sta Homo ergaster/Homo erectus, rasle s hitrostjo med sodobnimi ljudmi in opicami. Dokazi so večinoma temeljili na dokazih o dečku iz Turkane, odkritem leta 1984.
V začetku leta 2006 je bilo objavljeno, da je otroka Taung verjetno ubil orel (ali podobna velika plenilska ptica). Do tega sklepa so prišli na podlagi podobnosti poškodb lobanje in očesnih jamic otroka iz Taunga z lobanjami primatov, za katere je znano, da so jih ubili sodobni orli.
Leva stran endokasta otroka Taung je prekrita s čudovitimi kristali kalcijevega karbonata.
Zgodovina
Njegov pomen je v tem, da je bil to prvi od fosilov, ki so jih našli v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja in so dokazovali, da ima človek dejansko svojo lastno "naravno zgodovino" - tako kot je napovedal Darwin.
Lobanja je zdaj shranjena na Univerzi Witwatersrand.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je otrok Taung?
O: Otrok iz Taunga je fosil lobanje, ki ima tudi odtis možganov. Pripadal je avstralopithecus africanus.
V: Kdo je odkril otroka iz Taunga?
O: Otroka iz Taunga je odkril kamnolomec, ki je delal za družbo Northern Lime Company v Taungu v Južni Afriki.
V: Kdaj so odkrili otroka iz Taunga?
O: Otrok iz Taunga je bil odkrit leta 1924.
V: Kdo je prepoznal pomen otroka iz Taunga?
O: Raymond Dart, anatom na Univerzi Witwatersrand, je ob ogledu fosila spoznal pomen otroka iz Taunga.
V: Kako je Dart opisal otroka iz Taunga?
O: Dart je leta 1925, ko je v reviji Nature objavil svoj opis, otroka iz Taunga opisal kot novo vrsto.
V: Kaj so menili britanski antropologi v času odkritja Taungovega otroka?
O: Britanski antropologi so takrat verjeli v Piltdownskega človeka, prevaro, ki je imel velike možgane in opičje zobe, kar je bilo pravo nasprotje Taungskega otroka.
V: Ali je bil pomen otroka iz Taunga takoj ocenjen?
O: Ne, znanstvena skupnost, vključno z britanskimi antropologi, ki so verjeli v piltdownskega človeka, ni takoj ocenila pomena otroka iz Taunga. Trajalo je več desetletij, da so Dartovo odkritje cenili.
Iskati