Revija Nature — najstarejši in najbolj citirani znanstveni tednik (od 1869)

Revija Nature — najstarejši (od 1869) in najbolj citiran znanstveni tednik: globalne izvirne raziskave, pomembne novosti, pregledi in novice za znanstvenike in radovedno javnost.

Revija Nature, ki je bila prvič objavljena 4. novembra 1869, je najbolj citirana znanstvena revija na svetu. Je tudi najdlje neprekinjeno izhajajoči znanstveni tednik.

Večina znanstvenih revij je zdaj zelo specializiranih. Nature je ena redkih revij, ki še vedno objavlja izvirne raziskovalne članke s celotnega področja znanosti. Pomembni novi dosežki in izvirne znanstvene raziskave so v reviji Nature objavljeni kot članki ali pisma. Objavljeni so tudi pregledi in recenzije pomembnih raziskovalnih področij.

Glavni naslovnik revije so raziskovalci, vendar so med bralci tudi številni drugi, ki jih zanima znanost. Zato so članki napisani in urejeni tako, da so razumljivi znanstvenikom z drugih področij in izobraženi splošni javnosti.

Na prvi strani vsake številke so objavljeni uvodniki, novice in tematski članki o vprašanjih, ki so splošnega pomena za znanstvenike. Teme vključujejo aktualne zadeve, financiranje znanosti, poslovanje, znanstveno etiko in raziskovalne dosežke. Na voljo so tudi rubrike o knjigah in umetnosti. Zaradi omejitve dolžine člankov je natisnjeno besedilo pogosto povzetek zadevnega dela. Podrobnosti so lahko navedene v dodatnem gradivu na spletni strani revije.

V reviji Nature je nastala vrsta bolj specializiranih revij, ki objavljajo daljše in bolj tehnične članke, ki ne bi bili primerni za širše bralstvo Nature.

Zgodovina in založništvo

Revijo je ustanovil Joseph Norman Lockyer (pogosto naveden kot Norman Lockyer), angleški astronom in znanstveni publicist. Od ustanovitve leta 1869 je Nature izhajala tedensko in skozi zgodovino postala ena najpomembnejših platform za objavo znanstvenih odkritij. Danes izhaja v angleškem jeziku kot tednik in ima obsežno spletno prisotnost.

Izdajatelj revije je bila dolgo Nature Publishing Group (NPG); po združitvi in reorganizaciji založb je Nature del skupine Springer Nature (od 2015). Revija deluje z lastnim uredniškim sistemom, ki vključuje urednike, uredniški odbor in recenzente iz različnih znanstvenih področij.

Vsebina, struktura in rubrike

Nature objavlja različne oblike prispevkov, med katerimi so najpogostejši:

• Research Articles (izvirni raziskovalni članki) — krajša, a visoko selektivna poročila o pomembnih znanstvenih dosežkih;
• Letters — kratka sporočila o ključnih odkritjih;
• Reviews in Perspectives — pregledi in perspektive, ki povzema stanje na določenem raziskovalnem področju;
• News & Views, Comment in Features — novinarske, analitične in popularno-naravnane vsebine o širših temah;
• rubrike o knjigah in umetnosti, kariero v znanosti ter poročila o politiki in financiranju raziskav.

Zaradi omejitve dolžine tiskane izdaje so članki pogosto povzetki bolj obsežnih študij; metodološke podrobnosti, dodatne tabele, slike in surovi podatki so pogosto na voljo kot spremljajoče gradivo na spletni strani revije.

Uredniški postopek, selektivnost in vpliv

Nature je znana po izredno strogi selekciji prispevkov. Po oddaji članka ga uredništvo pogosto najprej ocenjuje po ustreznosti in novosti; številni prispevki so zavrnjeni še preden gredo v zunanje recenzije. Tisti, ki gredo skozi recenzijski postopek, se soočijo z večkratnimi recenzijami in strokovnimi popravki.

Revija se ponaša z enim najvišjih bibliometričnih kazalnikov v svetu znanstvenih publikacij, kar pomeni velik vpliv na citiranje in prepoznavnost objav. Mnoga odkritja, objavljena v Nature, so bila kasneje nagrajena z Nobelovimi nagradami ali so privedla do velikih premikov na svojih področjih. Ena najbolj znanih objav je članek J. D. Watsona in F. H. C. Cricka iz leta 1953 o strukturi DNA, ki je izšel v Nature.

Uredništvo pogosto narekuje tudi širšo medijsko pozornost putem sporočil za javnost in embargo politik, ki novinarjem omogočajo pripravo bolj poglobljenih poročil ob izidu članka.

Nova revijalna družina in odprt dostop

Iz znamke Nature je nastala vrsta specializiranih periodik (npr. Nature Medicine, Nature Genetics, Nature Physics, Nature Materials in druge), ki objavljajo daljše in tehnično zahtevnejše članke za ciljane stroke. Poleg tega je izdana tudi vrsta revij z modelom odprtega dostopa, kot je Nature Communications, ter širši odprtodostopni megajournal Scientific Reports, ki prav tako spada pod Springer Nature.

Kritike in izzivi

Kljub visoki ugledu se Nature srečuje tudi s kritikami. Del kritike je usmerjen v izborni in senzacionalistični pristop k objavam (preferiranje "prelomnih" rezultatov), vprašanja ponovljivosti objav, ter v dostopnost vsebin zaradi naročniškega modela. Zaradi tega so se pojavili pritiski za več odprtega dostopa, večjo transparentnost recenzijskega postopka in izboljšanje standardov poročanja raziskav.

Spletna prisotnost in dodatne vsebine

Poleg tiskane izdaje ima Nature močno spletno prisotnost: spletno stran z dodatnim gradivom, novicami, multimedijskimi vsebinami, podcasti in aktivnimi profili na družbenih omrežjih. Avtorji lahko objavijo dopolnilne podatke, kode in podatkovne zbirke, medtem ko bralci najdejo povzetke, vizualne povzetke in komentarje, ki olajšajo razumevanje raziskav iz drugih disciplin.

Skupaj je Nature še vedno ena vodilnih platform za obveščanje o najpomembnejših znanstvenih dosežkih, hkrati pa nosi odgovornost za spodbujanje kakovosti, preglednosti in dostopnosti znanstvenih objav.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Nature?

V: Kdaj je bila revija Nature prvič objavljena?

V: Kdo je glavno občinstvo revije Nature?

V: Kakšne vrste člankov objavlja revija Nature?

V: Zakaj so članki v reviji Nature napisani in urejeni tako, da so razumljivi znanstvenikom z drugih področij in vsem izobražencem?

V: Katere teme so zajete v uvodnikih, novicah in tematskih člankih v reviji Nature?

V: Ali so vsi podatki o člankih v reviji Nature natisnjeni v reviji?

Išči po črki