Ekosistemske storitve in naravni kapital: vrednost narave za gospodarstvo

Ekosistemske storitve in naravni kapital: kako vrednost narave podpira gospodarstvo, merjenje koristi in ekonomski pomen za trajnostno rast in odločitve.

Storitve narave so izraz za načine, kako narava koristi človeku. Gre za koristi, ki jih ekosistemi zagotavljajo neposredno ali posredno in ki so lahko merljive v ekonomskem smislu, pa tudi za tiste, ki imajo predvsem kulturno, zdravstveno ali estetsko vrednost. Robert Costanza in drugi teoretiki naravnega kapitala so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sistematično analizirali storitve narave za človeštvo ter opozorili, da imajo ti nepogrešljivi sistemi bistveno vrednost za gospodarstvo in blaginjo ljudi.

Vrste ekosistemskih storitev

Ekosistemske storitve običajno razvrščamo v štiri glavne skupine:

• Dobavniške (provisioning): hrana, voda, les, zdravila in drugi materiali, ki jih narava neposredno zagotavlja.
• Regulacijske (regulating): opraševanje, čiščenje zraka in vode, regulacija podnebja, nadzor poplav in erozije, nadzor škodljivcev.
• Kulturne (cultural): rekreacija, turizem, estetska in duhovna vrednost, izobraževanje in kulturna identiteta.
• Podporne (supporting): procesi, kot so kroženje hranil, tvorba tal in primarna produkcija, ki so osnova za vse druge storitve.

Koncept naravnega kapitala in Valuacija

Koncept naravnega kapitala obravnava naravo kot zbirko virov in procesov, ki imajo vrednost za družbo in gospodarstvo. Vrednotenje teh storitev se izvaja z različnimi metodami, med katerimi so med drugim:

• metoda nadomestitvenih stroškov (kolikšni stroški bi nastali, če bi morali zgraditi ali zagotoviti nadomestne storitve),
• metoda kontingentne vrednosti (ankete o pripravljenosti za plačilo za ohranitev storitve),
• hedonične metode (ločevanje vpliva okolja na ceno nepremičnin),
• stroškovno-koristne analize in modeliranje ekosistemskih procesov za prostorsko načrtovanje in odločitve.

Takšna valuacija pomaga pri vključitvi narave v politične in poslovne odločitve, čeprav ima tudi omejitve in zahteva previdno uporabo.

Primer Costanza et al. in njegove posledice

V eni od najbolj citiranih študij (Costanza idr., 1997) so raziskovalci ocenili gospodarski prispevek 17 glavnih ekosistemskih storitev in ga po svojih izračunih postavili na približno 33 bilijonov ameriških dolarjev na leto. Ta ocena je bila v tistem obdobju večja od ocene celotnega takratnega globalnega bruto družbenega proizvoda (približno 25 bilijonov USD). Avtorji so vrednost izračunali predvsem na podlagi ocen stroškov nadomeščanja storitev, ki jih zagotavlja narava, s primerjavo s cenami ekvivalentnih umetno ustvarjenih storitev.

Ta izračun je jasno izpostavil, da se človeštvo ne more trajnostno razvijati brez ohranjanja ekosistemov in njihovega upravljanja kot dela naravnega kapitala. Hkrati je ta študija spodbudila širšo razpravo o tem, kako v odločitve vključiti ne-trgovinske in necenjene koristi narave.

Kritike in omejitve

Čeprav je bila študija prelomna, je bila tudi deležna kritik. Glavne pripombe vključujejo:

• metodološke izzive, kot so tveganje podvajanja vrednosti različnih storitev (double-counting) in težave pri merjenju negotovih ali neproizvednih vrednosti;
• prostorsko in časovno statičnost ocene — ekosistemi se spreminjajo in vrednosti niso fiksne;
• etične in politične pomisleke glede prevajanja vseh vrednosti narave v denar, kar lahko spregleda kulturne, pravne in inherentne vrednosti;
• problematika porazdelitve koristi — globalna številka ne kaže, kdo koristi in kdo nosi stroške izgube storitev.

Vpliv na politiko in prakso

V začetku je imela omenjena študija omejen neposreden vpliv na vladno politiko ali na gospodarsko in trgovinsko politiko STO, MDS ali G8, kot je bilo navedeno. Kljub temu je dostavila pomemben argument za vključevanje naravnega kapitala v odločanje in je sprožila nadaljnje raziskave in praktične pobude. V kasnejših desetletjih so se koncepti ekosistemskih storitev in naravnega kapitala začeli uveljavljati v številnih mednarodnih in nacionalnih okvirih, med drugim:

• inicijative, kot je TEEB (The Economics of Ecosystems and Biodiversity), ki so razvijale vpogled in metodologije za vrednotenje biodiverzitete in ekosistemskih storitev;
• vključevanje v sisteme računovodstva (npr. UN SEEA — System of Environmental-Economic Accounting), ki omogočajo naravnemu kapitalu mesto v nacionalnih statističnih okvirih;
• razvoj poslovnih smernic, kot je Natural Capital Protocol, ki podjetjem pomaga pri vključevanju naravnega kapitala v poslovne odločitve;
• praksa plačil za ekosistemske storitve (PES), naravnih kompenzacij in zelenih infrastrukturnih rešitev v urbanem načrtovanju.

Kako naprej

Za bolj učinkovito vključevanje ekosistemskih storitev v politike in gospodarstvo so ključni naslednji koraki:

• izboljšanje podatkov in prostorskega modeliranja, da so ocene bolj natančne in uporabne za lokalne odločitve;
• kombiniranje ekonomskih ocen z družbenimi, kulturnimi in pravnimi pristopi, da se prepreči ozko monetariziranje narave;
• vključevanje lokalnih skupnosti in deležnikov v proces valuacije in odločanja;
• zakonski in finančni mehanizmi, ki spodbujajo ohranjanje in obnovo naravnega kapitala (npr. zeleni davčni ukrepi, incentivni programi, dolgoročne naložbe v naravno infrastrukturo).

Ekosistemske storitve in naravni kapital ostajajo temelj za trajnostno gospodarstvo in človeško dobrobit. Čeprav so ocene, kot je Costanza et al., koristne za osveščanje, je pomembno, da jih uporabljamo kot enega od orodij v širšem naboru politik in praks, ki varujejo naravo in spodbujajo pravično, trajnostno rabo virov.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je opredelitev "storitev narave"?

V: Kdo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja analiziral storitve narave za človeštvo?

V: Kakšen je po njihovih izračunih gospodarski prispevek sedemnajstih analiziranih storitev?

V: Kakšno primerjavo so naredili teoretiki naravnega kapitala, ko so izračunavali gospodarske koristi storitev narave?

V: Kaj je jasno iz izračuna ekonomskih koristi storitev narave?

V: Na čem temelji teorija naravnega kapitala?

V: Ali je študija o gospodarskih koristih storitev narave pomembno vplivala na vladno politiko, STO, MDS ali gospodarsko in trgovinsko politiko skupine G8?

Išči po črki