Homo rhodesiensis (pogosto imenovan tudi Kabwe 1 ali Broken Hill skull) je vrsta hominina, opisana predvsem na podlagi ene same pomembne fosilne lobanje, odkrita leta 1921 v nekdanji koloniji Severna Rodezija (zdaj Zambija) v rudniku Broken Hill (sedaj Kabwe). Na lobanji manjka spodnja čeljust, sicer pa je skoraj popolna. Poleg lobanje so bili najdeni še zgornja čeljust drugega osebka, križnica (kost medenice), golenica in dva odlomka stegnenice. Odkritje je pomembno, ker predstavlja enega redkih celovitejših afriških hominidnih ostankov iz srednjega pleistocena.

Starost in datiranje

Starost najdb je predmet dolgotrajnih razprav. Najpogosteje navajana vrednost je, da je rodezijski človek star med 125.000 in 300.000 let (srednji do pozni pleistocen). Za lobanjo so bile v zgodnjih raziskavah objavljene različne ocene — Bada in sodelavci (1974) so poročali o neposrednem datumu okoli 110 ka, a ta vrednost je za tako robusten in morfološko "starejši" videz predmeta presenetljivo nizka in jo številni strokovnjaki štejejo za problematično. Ker je paleoantropološko najdišče močno poškodovano oziroma uničeno zaradi rudniških dejavnosti, so datiranja po plasteh (stratigrafija) in zanesljive kontekstualne metode pogosto nemogoče, kar povzroča velike negotovosti pri starosti.

Morfologija in fizične značilnosti

Lobanja pripada izjemno robustnemu (= močnemu) osebku in izstopa po zelo izrazitih obrveh (supraorbitalnih grebenih). Lobanjska kapaciteta lobanje z Broken Hilla je bila ocenjena na približno 1.100 cm³, kar je za srednje pleistocenske hominine vmesno do razmeroma velike vrednosti, a manjše kot pri nekaterih kasnejših modernih ljudskih skupinah. Lobanja ima širok obraz, močno izbočene očesne grebene, velik nosni odprtini in splošno "masivno" zgradbo obraza, zaradi česar so jo nekateri zgodnejši avtorji primerjali z Homo neanderthalensis (opisovali so jo kot "afriškega neandertalca"). Podatki o telesni konstituciji iz pridruženih kostnih fragmentov nakazujejo, da je šlo za fizično močnega posameznika.

Taksonomija in interpretacije

Taksonomski položaj rodezijskega človeka je dolgo časa ostal sporen. V zgodnjih opisih je bil predstavljen kot samostojna vrsta Homo rhodesiensis. Kasneje so avtorji predlagali različne razvrstitve: arhaični Homo sapiens, Homo sapiens rhodesiensis ali člen znotraj širše skupine Homo heidelbergensis. Danes večina paleoantropologov nagiba k temu, da ostanki bolje ustrezajo variabilnosti in značilnostim skupine, ki jo pogosto označijo kot H. heidelbergensis oziroma kot del afriških srednjepleistocenskih arhaičnih oblik, ki so pomembne v kontekstu evolucije sodobnega homo sapiensa. Vendar zaradi omejenega vzorca in pomanjkanja bolj popolnih dokazov ostaja dokončna klasifikacija predmet razprav.

Pomen, odprta vprašanja in sodobne metode

Rodezijski človek je ključen za razumevanje raznolikosti homininov v Afriki v srednjem pleistocenu in za preučevanje izvora sodobnih ljudi. Glavne omejitve pri interpretaciji so:

  • pomanjkanje stratigrafskega konteksta zaradi uničenja najdišča;
  • oglasi in fragmentarnost pridruženih kosti;
  • remenitnost datiranj ter razpon predlaganih starosti;
  • nezmožnost pridobitve uporabnega starodavnega DNK — do sedaj ni bilo uspešnih analiz aDNA iz tega vzorca zaradi slabe ohranjenosti.

Sodobne tehnike, kot so napredna radiometrijska datiranja z bolj natančnimi metodami, paleoproteomika (analiza ohranjenih beljakovin) in širše primerjalne morfometrične študije lahko v prihodnosti pripomorejo k jasnejši umestitvi Kabwe 1 v evolucijsko zgodovino. Dokler ne dobimo novih, dobro ohranjenih in stratigrafsko zanesljivih najdb iz iste regije, bo rodezijski človek ostal en izmed ključnih, a hkrati skrivnostnih predstavnikov afriških homininov srednjega pleistocena.