Bakteriofag
Bakteriofag je virus, ki okuži bakterije. Izraz se običajno skrajša na fag.
Bakteriofagi so med najpogostejšimi in najrazličnejšimi entitetami v biosferi. Podobno kot virusi, ki okužijo evkarionte (rastline, živali in glive), imajo fagi veliko različnih struktur in funkcij.
Fagi so običajno sestavljeni iz zunanjega beljakovinskega trupa, v katerem je genetski material. Genetski material je lahko enoverižni (ssRNA ali ssDNA) ali dvoverižni (dsRNA ali dsDNA). Dolg je lahko od 5 do 500 kilobaznih parov in je lahko krožno ali linearno razporejen. Bakteriofagi so običajno veliki od 20 do 200 nanometrov.
Genomi fagov lahko vsebujejo le štiri gene, lahko pa tudi več sto genov. Fagi vbrizgajo svoj genom v bakterijo in se v njej razmnožujejo.
Fagi so povsod, kjer so bakterije, na primer v prsti ali črevesju živali. Zelo pogosti so v morski vodi: v mikrobnih preprogah na površini so našli do 9 × 108 virionov na mililiter, s fagi pa je lahko okuženih do 70 % morskih bakterij.
V nekdanji Sovjetski zvezi in Srednji Evropi ter v Franciji jih kot alternativo antibiotikom uporabljajo že več kot 90 let. Vendar je bila njihova prava narava ugotovljena šele, ko je Helmut Ruska leta 1939 pod elektronskim mikroskopom opazil prvega faga.
So možna terapija proti proti antibiotikom odpornim sevom številnih bakterij. Po drugi strani pa nekateri fagi otežujejo biofilme, ki so vključeni v pljučnico in cistično fibrozo. Bakterije ščitijo pred zdravili in tako podaljšujejo okužbo.
Fagi, pritrjeni na bakterijo
Struktura tipičnega miovirusnega bakteriofaga
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bakteriofag?
O: Bakteriofag, ki ga pogosto skrajšamo na fag, je virus, ki okuži bakterije.
V: Kako je videti vrh faga?
O: Vrh faga ima obliko kocke z 20 stranicami in 30 robovi. V njej so genetske informacije, ki so njegova DNK. Ta kocka je pogosto nameščena na repu, ki ima vlakna, podobna nogam.
V: Kakšen je razpon velikosti bakteriofagov?
O: Bakteriofagi so običajno veliki od 20 do 200 nanometrov.
V: Koliko genov lahko kodira genom fagov?
O: Genomi fagov lahko kodirajo le štiri gene, lahko pa tudi več sto genov.
V: Kako se fagi razmnožujejo v bakterijah?
O: Ko se pritrdijo na bakterijo, vanjo vnesejo svoj genom, ki uporabi dele bakterije za razmnoževanje v njej. Ko je v bakteriji veliko fagov, v bakterijo vnesejo encime, ki oslabijo njeno zunanjo celično steno, da jo lahko prebijejo in okužijo nove bakterije.
V: Kje lahko najdemo fage?
O: Fagi so povsod, kjer so bakterije, na primer v tleh ali črevesju živali, zelo pogosti pa so tudi v morski vodi, kjer so na površini našli do 9x108 virionov na mililiter, z njimi pa je lahko okuženih do 70 % morskih bakterij.
V: Kdaj je bilo prvič ugotovljeno, iz česa so sestavljeni ti virusi?
O: Šele leta 1939, ko je Helmut Ruska opazoval enega pod elektronskim mikroskopom, je bila ugotovljena njegova prava narava.
