Obročasti tjulenj (Pusa hispida): opis, življenjski prostor in pomen

Obročasti tjulenj (Pusa hispida): majhen arktični tjulenj z značilnimi sivimi obročki, ključen za ekosistem in prehrano Inuitov — spoznaj njegov habitat, vedenje in pomen.

Obročasti tjulenj (Pusa hispida), ki ga Inuiti poznajo tudi kot tjulnja, netsik ali nattiq, je tjulenj brez ušes. Živi na arktičnih in subarktičnih območjih. Obročasti tjulenj je majhen tjulenj. Le redko je daljši od 1,5 m.

Imajo značilen vzorec temnih pik, ki jih obdajajo svetlo sivi obročki. Je najštevilčnejši in najbolj razširjen ledeni tjulenj na severni polobli. Živi v celotnem Arktičnem oceanu, v Beringovem in Okhotskem morju vse do severne obale Japonske v Tihem oceanu, na severnoatlantskih obalah Grenlandije in Skandinavije vse do Nove Fundlandije, v severni Evropi pa sta tudi dve sladkovodni podvrsti. Obročasti tjulnji so eden glavnih plenov polarnih medvedov. Že dolgo so del prehrane arktičnih staroselcev.

Opis in prilagoditve

Obročasti tjulenj ima kratko, kompaktno telo z debelo plastjo podkožne maščobe (blubber), ki omogoča preživetje v hladnih vodah. Glava je razmeroma majhna, jezik in smrček kratka. Najbolj prepoznaven je vzorec na kožuha: temne pike obkrožene s svetlejšimi obročki, od tod tudi ime.

• Velikost: odrasli običajno merijo približno 1,0–1,5 m v dolžino; teža se giblje od približno 40 do 100 kg, odvisno od podvrste, spola in razpoložljive hrane.
• Plavalne in dihalne prilagoditve: močne plavuti, debela plast maščobe, sposobnost zadrževanja diha med potopi in ohranjanje telesne temperature v ledeni vodi.
• Življenje na ledu: obročasti tjulnji si z močnimi kremplji izdolbejo in vzdržujejo dihalne luknje v ledu ter kopljejo snežne zaklone (lairs) za rojstvo mladičev in počitek.

Življenjski prostor in razširjenost

Obročasti tjulenj je tesno povezan z morskim ledom. Najdemo ga na gladkem paketnem ledu, ob robovih ledenih polj, v zalivih in fjordih, pa tudi v nekaterih sladkovodnih jezerih (dve poznani sladkovodni podvrsti v severni Evropi). Zaradi velike razširjenosti je med najbolj razširjenimi tjulnji na severni polobli.

Prehrana in vedenje

Glavna prehrana obročastega tjulnja vključuje različne vrste rib (na primer arktična polenovka, ščuka in druge lokalne vrste), manjše kozice in druge nevretenčarje. Pogosto lovi pod ledom in v plitvih zalivih. Aktivnosti so odvisne od sezone in razpoložljivosti plena.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Razmnoževanje poteka na snegu in ledu. Samice običajno rodijo enega mladiča, ki se rodi s svetlimi, gostimi dlakami. Mladež se hitro debeli z mlekom matere in pozneje preide na trdo hrano. Samci in samice dozorijo več let po rojstvu; čas do spolne zrelosti lahko znaša nekaj let. Pri rojevanju in varstvu mladičev igrajo pomembno vlogo snežni votlini (laire), ki varuje mladiče pred mrazom in plenilci.

Pomen za ljudi in ogroženost

Obročasti tjulenj ima pomembno vlogo v ekosistemu (kot plenilec in kot vir hrane za večje plenilce, npr. polarne medvede) ter v življenju arktičnih staroselcev, ki so ga dolgo lovili za meso, kožo in olje. Tradicionalni lov pogosto temelji na lokalnih pravicah in se izvaja skladno s potrebami skupnosti.

• Grožnje: najpomembnejša sodobna grožnja je sprememba morskega ledu zaradi segrevanja podnebja, kar zmanjšuje primerne pogoje za razmnoževanje in preživetje mladičev. Druge grožnje so onesnaževanje, hrup v morju, spremembe v razpoložljivosti plena in lokalni pretirani lovi.
• Stanje ohranjenosti: kot vrsta je obročasti tjulenj še precej razširjen in na splošno ni globalno kritično ogrožen, vendar so nekatere lokalne populacije močno ogrožene. Znane so kritične situacije pri sladkovodnih podvrsteh, kot je finska populacija Saimaa, ki je strogo zaščitena.
• Zaščitni ukrepi: vključujejo nadzorovan lov, varovanje življenjskega prostora, spremljanje populacij in ukrepe za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb. Mednarodni monitoring in lokalne zaščitne politike so ključni za trajnostne populacije.

Zaključek

Obročasti tjulenj (Pusa hispida) je prilagojen hladnemu arktičnemu okolju, igra ključno vlogo v morskih ekosistemih in ima velik pomen za arktične skupnosti. Čeprav je kot vrsta še vedno razširjen, spremembe v emisijah toplogrednih plinov in posledična izguba ledenih habitatov pomenijo resno tveganje za prihodnost številnih populacij.

Opis

Obročasti tjulenj je najmanjši in najpogostejši tjulenj na Arktiki. Ima majhno glavo, kratek mačji gobec in debelušno telo. Njihov kožuh je temen s srebrnimi obročki na hrbtu in bokih ter srebrnim trebuhom. Odvisno od podvrste in stanja je odrasel tjulenj velik od 100 do 175 cm (40-69 in) in tehta od 32 do 140 kg (70-308 lbs). V povprečju je tjulenj dolg približno 1,5 m, njegova teža pa znaša približno 50-70 kg (110-150 funtov). Njihove majhne sprednje plavuti imajo več kot 1 palec (2,5 cm) debele kremplje, s katerimi si skozi 6,5 ft (2 m) debel led naredijo luknje za dihanje.

backflippers

Življenjska zgodovina

Samice dosežejo spolno zrelost pri 4 letih. Samci dosežejo spolno zrelost šele pri 7 letih. Med spomladansko razmnoževalno sezono si samice v debelem ledu naredijo brloge in v njih rojevajo. Samice po 9-mesečni brejosti marca ali aprila skotijo enega mladiča. Mladiči se odstavijo po enem mesecu. Naredijo si debelo plast mastnega tkiva.

Samice se običajno začnejo pariti konec aprila. Samci se sprehajajo po ledu in iščejo partnerko. Ko ga najdejo, lahko samec in samica pred parjenjem preživita skupaj več dni. Nato samec poišče drugo partnerko.

Obročasti tjulnji živijo približno 25 do 30 let. So samotarske živali. Med seboj se ločijo na stotine metrov.

Mladič obročkanega tjulnja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je obročkasti tjulenj?

V: Kakšna je velikost obročkanega tjulnja?

V: Kaj je značilno za obročkaste tjulnje?

V: Kje živijo obročkani tjulnji?

V: Kateri je najštevilčnejši in najbolj razširjen ledeni tjulenj na severni polobli?

V: Kakšna je prehrana polarnega medveda?

V: Kdo se prehranjuje z obročkanimi tjulnji?

Išči po črki