Hudsonov zaliv: geografija, zgodovina in pomen v Kanadi

Hudsonov zaliv je zaliv, ki se razteza v vzhodni in osrednji Kanadi. Je četrto največje morje na svetu s površino 316.000 kvadratnih milj (819.000 kvadratnih kilometrov). Severna in zahodna obala pripadata Nunavutu, južna obala je razdeljena med Manitobo in Ontario, vzhodna obala pa pripada Quebecu. Z Atlantskim oceanom je povezan prek Hudsonovega preliva, ki je na severovzhodu zaliva, z Arktičnim oceanom pa prek Foxevega kanala na severnem delu zaliva.

Ime je dobil po angleškem raziskovalcu Henryju Hudsonu, ki je leta 1610 z ladjo Discovery našel zaliv in ga razglasil za angleški.

Geografija in fizične značilnosti

Hudsonov zaliv je širok in relativno plitev; njegova povprečna globina je približno 100 metrov, najgloblji predeli pa dosežejo okoli 270 metrov. V zaliv se izliva veliko rek, med pomembnejšimi so Nelson, Churchill, Hayes in številne reke, ki odvajajo vode z velikih delov srednje Kanade. V zalivu in ob njegovih obalah so številni otoki, med najpomembnejšimi so Southampton, Coats, Akimiski in Belcherjeve skupine otokov.

Podnebje in led

Podnebje okoli Hudsonovega zaliva je hladno in surovo, z dolgimi zimami in kratkim poletjem. Zaliv se večino leta zlepi v led — zmrzne pozno jeseni in se začne odtaljevati spomladi oziroma zgodaj poleti, odvisno od širjenja Arktičnega ledu in podnebnih razmer. Sezonsko zamrzovanje in odtavanje ledu močno vpliva na morske poti, ekosisteme in življenjski ritem ljudi ter živali na obalah.

Živalski svet in ekosistemi

Območje je bogato z arktično in subarktično favno. Med značilnimi vrstami so:

• polarni medved (pogosto ob obalah in na ledu med lovom na tjulnje),
• tjulnji (različne vrste),
• belug (bele kite), ki se selijo v enih delih zaliva,
• mnoge vrste morskih ptic in številne ribe, prilagojene hladnim vodam.

Obalne močvirne in tundrske površine so pomembne tudi za selitvene ptice in lokalne kopenske živali. Nekaj območij okoli zaliva je zavarovanih, na primer Wapusk National Park v Manitobi, znan po populacijah polarnih medvedov in pticah, ki gnezdijo ob obalah.

Zgodovina in človeške skupnosti

Pred prihodom Evropejcev so območje naseljevali domorodni narodi, predvsem Inuiti, pa tudi različni krajevni skupini Cree in Dene osebki. Po odkritju Henryja Hudsona so obale postale prizorišče intenzivne trgovine s krznom v 17. stoletju. Hudsonov zaliv je tudi rojstno območje Hudsonove zalivske družbe (Hudson's Bay Company), ustanovljene leta 1670, ki je igrala osrednjo vlogo pri kolonialnem izkoriščanju in trgovini v regiji.

V sodobnem času so ob zalivu majhna mesta in naselja, med znanimi so Churchill (Manitoba) — pomembna železniška in ladijska povezava na obali zaliva — ter številne inuitske skupnosti v Nunavutu in Quebecu. Življenjski slog teh skupnosti je tesno povezan z naravnimi cikli, ribolovom, lovom in (v nekaterih krajih) s sodobnimi dejavnostmi, kot so turizem (opazovanje polarnih medvedov, belug) in izkoriščanje naravnih virov.

Gospodarski pomen

Hudsonov zaliv je pomemben zaradi več dejavnikov:

• sezonske pomorske poti in pristanišča (na primer pristanišče Churchill),
• ribištvo in lokalni lov, ki predstavljata vir preživetja za obalne skupnosti,
• izkoriščanje naravnih bogastev — hidroenergetski projekti v pritokih zaliva, rudarstvo in raziskave naftnih in plinskih potencialov v nekaterih delih regije,
• turizem, zlasti opazovanje arktične favne in kulturni turizem.

Okoljski izzivi in grožnje

Regija se sooča s številnimi okoljskimi vprašanji. Najpomembnejše med njimi so:

• podnebne spremembe, ki povzročajo hitrejše taljenje morskega in kopnega ledu ter vplivajo na habitata in selitvene vzorce živali;
• erosija in odtajevanje permafrosta, kar spreminja obalni pejzaž in poslabšuje infrastrukturo;
• onesnaženje iz lokalnih in daljnosežnih virov (vključno s težkimi kovinami in organskim onesnaženjem), ki lahko kopiči v prehranski verigi;
• povečano tveganje nesreč s tovorom in izlitij v primeru večjega prometa, saj se zaradi manj ledu pomorski dostop povečuje;
• konflikti med izkoriščanjem virov in tradicionalnimi načini življenja domorodnih skupnosti.

Zaključek

Hudsonov zaliv je izjemno veliko in ekološko skoraj edinstveno območje z velikim pomenom za Kanado z vidika zgodovine, gospodarstva, kulture in narave. Zaradi občutljivosti arktičnih ekosistemov in hitrih okoljskih sprememb je nadaljnje spremljanje, raziskave in trajnostno upravljanje območja ključnega pomena za ohranitev njegove biotske raznovrstnosti ter življenjskih virov in kultur, ki so odvisne od njega.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Hudsonov zaliv?

V: Kakšno je območje Hudsonovega zaliva?

V: Katere obale pripadajo Nunavutu, Manitobi, Ontariu in Quebecu?

V: Kako je Hudsonov zaliv povezan z Atlantskim oceanom?

V: Kako je Hudsonov zaliv povezan z Arktičnim oceanom?

V: Kdo in kdaj je odkril Hudsonov zaliv?

V: Kdo je zahteval Hudsonov zaliv in za katero državo?

Išči po črki