Arktična lisica (Vulpes lagopus) — opis, življenjski slog in prehrana

Arktična lisica (Vulpes lagopus) — podroben opis, življenjski slog in prehrana: prilagoditve, navade, lov, razmnoževanje in preživetje na surovi Arktiki.

Arktična lisica (ali "bela lisica", "polarna lisica", "snežna lisica") je Vulpes lagopus. Je majhna lisica, ki živi na Arktiki. Pri plečih je visoka približno 25–30 cm (10–12 in), dolžina telesa (brez repa) je običajno okoli 46–68 cm, teža pa se giblje od približno 2,5 do 9 kg (5,5–20 funtov), odvisno od podvrste, sezone in razpoložljivosti hrane; samice so običajno manjše od samcev. Arktična lisica ima robustno, skoraj okroglo obliko telesa, kratek nos in noge ter majhne, puhaste ušesa, kar zmanjša izgubo toplote. Ima globoko gosto dlako, ki je poleti rjava ali rdečkasta, pozimi pa skoraj povsem bela; obstaja tudi temnejša (»modra«) barvna oblika v nekaterih delih razširjenosti. V divjini običajno živi 3 do 6 let, v ujetništvu pa lahko doseže tudi več let.

Prilagoditve na mraz

Arktična lisica lahko preživi v ekstremno mrzlih razmerah, celo pri okoli -30 °C in še nižje. Njeno gosto krzno in debela podlanka zagotavljata odlično izolacijo; kožuh arktične lisice zagotavlja eno najboljših toplotnih zaščit med sesalci. Poleg tega se pozimi poveča delež telesne maščobe — več kot 50 % pridobljene telesne mase v določenih obdobjih lahko predstavlja rezervna maščoba, ki služi tako kot energijska rezerva kot dodatna izolacija. Široke, puhaste tačke delujejo kot naravne »snežne krpe«, ki omogočajo hojo po snegu in ledu. Izrazit sluh ji omogoča, da zazna majhne živali pod snežno odejo; ob zaznavi plena pogosto skoči v zraku in se z glavno silo prebije skozi sneg, da ujame žrtev.

Prehrana

Arktične lisice so v naravi najbolj prilagodljivi prehranjevalci in so večinoma vsejedi. Njihova prehrana se spreminja z letnim časom in obstoječimi viri hrane; vključuje:

• leminge in druge majhne glodavce (pogosto glavni plen v letih, ko so številni);
• poljske zajce in druge majhne sesalce;
• ribe in obalni mediterenski viri, kjer so na voljo;
• ptice in jajca ptic, zlasti v času gnezditve;
• žuželke, plodovi in rastlinski materiali, kadar jih najde;
• male tjulnje ali njihove ostanke in drugo hrano, ki jo puščajo večji plenilci;
• mrhovino ter ostanke hrane, ki jih pusti polarni medved ali druga večja zver.

Arktične lisice pogosto tudi kopičijo zaloge hrane, ki jih zakopljejo in skrijejo za poznejšo porabo.

Življenjski slog in razmnoževanje

Arktične lisice običajno ne hibernirajo; pozimi ostanejo aktivne. Jeseni se jim naravno zgosti krzno, poleg tega pa si nabrane maščobne rezerve pomagajo prebroditi najbolj kruto obdobje. Pred zanositvijo traja brejost približno 51–54 dni (pogosto navajajo okoli 52–53 dni). Mati se lahko skoti povprečno 5 do 8 mladičev, v letih z obilico plena (npr. razmnoževanje lemingov) pa lahko število mladičev izjemoma naraste tudi do več deset (poročila omenjajo tudi do 20–25 mladičev v najbolj izjemnih okoliščinah).

Mati in oče navadno skrbita za mladiče, starši pa pogosto uporabljajo obsežne brloge ali sisteme brlogov, kopanih v tleh, ki jih lahko uporabljajo več generacij zapored (včasih so brlogi v uporabi desetletja). Mladiči se rodijo konec pomladi ali zgodaj poleti, sprva z rjavim kožuhom, ki se zatem spreminja v zimsko belo obarvanost. Mlade samice običajno pozneje zapustijo družinsko skupino in oblikujejo svoje male skupine, medtem ko nekateri samci ostanejo bližje rojstnemu območju. V času razmnoževanja lisice pogosto tvorijo parne zveze, ki lahko trajajo vsaj za eno sezono.

Spremljanje in vonj

Arktične lisice imajo zelo razvit čut za vonj, kar jim pomaga pri iskanju plena in tudi pri odkrivanju trupl ter ostankov, ki jih včasih puščajo polarni medvedi na razdaljah tudi 10–40 km. Lenoba in rezistentnost do mraza, majhna telesna toplotna izguba ter odlične lovske sposobnosti jim omogočajo preživetje v skrajnem arktičnem okolju.

Grožnje in varstvo

Čeprav je arktična lisica razširjena in v mnogih predelih številsko stabilna, so glavni dolgoročni pritiski na njeno populacijo: podnebne spremembe (spreminjanje snežne odeje in stanišč), spreminjanje razpoložljivosti plena ter v nekaterih regijah tekmovalnost z rdečo lisico, ki se širi proti severu. Lokalno jih ogrožajo tudi lov in pasti. Mednarodno je vrsta pogosto uvrščena kot najmanj skrb vzbujajoča (Least Concern), vendar so lokalne ocene in programi varstva pomembni za ohranjanje zdravih populacij v spremenljivih arktičnih ekosistemih.

Arktične lisice so izjemno prilagodljive in pomemben del arktičnega ekosistema — tako kot plenilke majhnih glodavcev kot tudi kot čiščenje okolja preko uživanja mrhovine in ostankov drugih plenilcev.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime arktične lisice?

V: Kako velika je poljska lisica?

V: Kakšno dlako ima arktična lisica?

V: Kako dolgo živijo arktične lisice?

V: Kako jim gosto krzno pomaga preživeti v hladnem podnebju?

V: Kaj jedo?

Išči po črki