Tea Party (ZDA): zgodovina, stališča in vpliv gibanja

Tea Party je ameriško populistično politično gibanje. Večina ljudi pravi, da je konservativno in libertarno.

Čajanka:

• od leta 2009 sponzorira proteste in podpira politične kandidate,
• želi manjšo javno porabo,
• v različni meri nasprotuje obdavčitvi,
• želi zmanjšati javni dolg in primanjkljaj v zveznem proračunu,
• želi dosledno razlago ustave Združenih držav Amerike in ne spreminjanja njenega pomena v skladu s sodobnimi idejami in napredkom.

Ime "čajanka" izhaja iz bostonske čajanke, protesta kolonistov, ki so leta 1773 nasprotovali britanskemu davku na čaj. Demonstrirali so tako, da so v pristanišče odvrgli britanski čaj, ki so ga vzeli s privezanih ladij. Nekateri pravijo, da čaj v besedi "Tea Party" pomeni tudi "že dovolj obdavčen".

Gibanje Tea Party ima svoje skupine v predstavniškem domu in senatu Združenih držav Amerike. Številni člani čajanke so bili prvič izvoljeni na vmesnih volitvah leta 2010. Nekateri med njimi še nikoli prej niso opravljali nobene javne funkcije.

Gibanje Tea Party nima osrednjega vodstva, temveč je sestavljeno iz ohlapne povezave nacionalnih in lokalnih skupin, ki se same odločajo o svojih platformah in programih. Gibanje Tea Party se navaja kot primer politične dejavnosti od spodaj navzgor, čeprav se navaja tudi kot primer astroturfinga.

Med najbolj znanimi osebnostmi čajanke so republikanski politiki, kot so Sarah Palin, Ron Paul in Michele Bachmann. Od leta 2010 gibanje Tea Party ni nacionalna politična stranka, je pa podprlo republikanske kandidate.

Gallupova anketa je pokazala, da skoraj 80 % pripadnikov čajanke pravi, da so republikanci. Komentatorji, vključno z glavnim urednikom Gallupa Frankom Newportom, menijo, da gibanje ni nova politična skupina, temveč le preoblikovanje tradicionalnih republikanskih kandidatov in politik. Oktobra 2010 je Washington Post med lokalnimi organizatorji čajanke izvedel anketo, v kateri jih je 87 % izjavilo, da je "nezadovoljstvo z glavnimi voditelji republikanske stranke" "pomemben dejavnik podpore, ki jo je skupina doslej prejela". Čeprav mnogi nasprotujejo vodstvu stranke, še bolj nasprotujejo predsedniku Obami. Nekateri člani menijo, da predsednik Obama ni bil rojen v Združenih državah Amerike (kljub rojstnemu listu, iz katerega je razvidno, da je bil rojen na Havajih).

Eno glavnih stališč Tea Party je bilo nasprotovanje zgornji meji dolga (znesek denarja, ki si ga ZDA lahko izposodijo). Mnogi so glasovali proti vsakršnemu dvigu zgornje meje dolga. Drugi so zahtevali veliko zmanjšanje porabe in spremembo ustave ZDA glede uravnoteženega proračuna.

Zgodovina in nastanek

Gibanje se je pojavilo leta 2009 kot odziv na finančno krizo, reševanje bank, povečanje državne porabe in politične odločitve nove administracije. Pogosto se kot začetni sprožilec navaja govor ogorčenega borznega analitika Ricka Santellija na televiziji CNBC (februar 2009) in nato množični protesti ter sestanki lokalnih skupin. Hiter vzpon je omogočil kombinacija lokalne organiziranosti in podpore več nacionalnih dobro financiranih skupin, kot so Tea Party Patriots, FreedomWorks in Americans for Prosperity, ki so nudile logistično in finančno podporo.

Ključna stališča in zahteve

• Manjša vloga zvezne vlade: znižanje regulacij, prenos nekaterih pristojnosti na države in več individualne svobode.
• Nižje davke in manj javne porabe: zmanjšanje davčne obremenitve in odrekanje novim socialnim programom, ki jih giblje smatrajo za prekomerno trošenje.
• Zmanjšanje javnega dolga in primanjkljaja: ostre varčevalne ukrepe, pogosto tudi pozivi k ustavnim omejitvam glede proračunskih primanjkljajev.
• Stroga razlaga ustave: poudarek na izvirnem pomenu Ustave Združenih držav in nasprotovanje širjenju sodne ali zakonodajne prakse, ki bi po njihovem spremenila njen pomen.
• Nasprotovanje določenim politikam: močno nasprotovanje reformi zdravstvenega zavarovanja (Affordable Care Act), sanacijam finančnega sektorja brez pogojev in, v številnih primerih, programe za nezakonite priseljence.

Organizacija, financiranje in metode

Tea Party ni enotna politična stranka. Sestavljajo ga lokalne skupine in mreže, ki so pogosto neodvisne, hkrati pa niso redko prepletene z nacionalnimi konservativnimi organizacijami in dobrotnimi skladi. Del podpore je prišel od zasebnih donatorjev in političnih mrež (vključno z nekaterimi bogatimi financerji), kar je sprožilo očitke o astroturfingu — torej umetnemu ustvarjanju vtisa množične "od spodaj navzgor" iniciative.

Vpliv na volitve in politično sceno

Največji volilni uspeh gibanja je bil na vmesnih volitvah leta 2010, ko je veliko Tea Party podprtih kandidatov osvojilo sedeže v predstavniškem domu in vplivalo na zakonodajno agendo. Gibanje je močno vplivalo tudi na primarne izbore znotraj republikanske stranke, kjer so pogosto podprli izzivalce z bolj ortodoksnimi konservativnimi ali libertarnimi stališči. To je privedlo do premika stranke v desno pri številnih vprašanjih in k večji polarizaciji političnega prostora.

Kritike in kontroverzije

Tea Party je bil deležen kritik zaradi ozkopoglednih in polarizirajočih izjav nekaterih članov in voditeljev, obtožb o rasizmu ter širitvi konspirativnih teorij, kot je t. i. birtherizem (trditve, da predsednik Obama ni rojen v ZDA — v nasprotju z javno objavljenim rojstnim listom). Kritiki opozarjajo tudi na neprosojno financiranje nekaterih nacionalnih skupin in na vpliv velikih donatorjev, kar po njihovi oceni zmanjšuje resničnost domnevnega "ljudskega" gibanja.

Dolgotrajni pomen

Čeprav se intenzivnost gibanja po začetnem valu nekoliko umirila, je Tea Party trajno spremenil politični diskurz v ZDA: prispeval je k ostrim razpravam o velikosti države, javnem dolgu, davčni politiki in pomenu ustave. Mnogi nekdanji Tea Party aktivisti in politikanti so kasneje delovali v različnih delih republikanske stranke ali pa so vplivali na kasnejše populistične tokove v ameriški politiki. V zadnjih letih je vpliv gibanja razdelan — nekateri elementi so se integrirali v širše konservativne strukture, drugi pa so izgubili prepoznavnost ob novih političnih gibanju in osebnostih.

Zaključek

Tea Party je pomemben primer moderne populistične in konservativne mobilizacije v ZDA: začel se je kot serija protestov in lokalnih iniciativ, se hitro razširil s pomočjo nacionalnih organizacij in financiranja ter močno vplival na volilne izide in smer republikanske stranke. Hkrati je bil predmet polemik glede svoje resnične "od spodaj navzgor" narave, financiranja in povezanosti z obstoječimi političnimi strukturami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je čajanka?

V: Kateri so glavni cilji čajanke?

V: Od kod izvira ime "čajanka"?

V: Ali ima čajanka kakšnega predstavnika v kongresu?

V: Kdo so nekatere znane osebnosti, povezane s stranko Tea Party?

V: Ali obstaja osrednje vodstvo tega gibanja?

Išči po črki