Erich Honecker – vodja Vzhodne Nemčije (1971–1989): biografija in zapuščina
Erich Honecker: življenjska biografija vodje Vzhodne Nemčije (1971–1989) — vzpon, politika, padec, sodni procesi in zapuščina v zgodovini hladne vojne.
Erich Honecker (25. avgust 1912 – 29. maj 1994) je bil vzhodnonemški komunistični politik, ki je med letoma 1971 in 1989 vodil Nemško demokratično republiko. Pod njegovim vodstvom je država doživljala relativno zunanjo priznanje in socialne programe, hkrati pa tudi močno politično represijo in široko mrežo nadzora, ki jo je izvajala Stasi.
Po ponovni združitvi Nemčije je Honecker iskal zatočišče v Sovjetsko zvezo. Ruske oblasti so ga kasneje izročile ali omogočile njegov povratek v Nemčijo, kjer so ga preiskovali in obtožili zaradi ukrepov, povezanih z mejnim režimom in kršenjem človekovih pravic med hladno vojno; med obtožbami je bila tudi navedena odgovornost za ukrepe, ki so po oceni tožilcev pomenili veleizdajo in druge kaznive dejanja, storjena v času hladne vojne. Ker je bil hud bolnik (trpel je za rakom na jetrih), so mu iz humanitarnih razlogov sodne in priporne ukrepe prekinili, nato pa je odšel v izgnanstvo v Čilu, kjer je živel pri hčeri in umrl 29. maja 1994.
Zgodnja leta in vzpon v partiji
Honecker se je rodil v industrijskem okolju in se zelo zgodaj vključil v delavsko in komunistično gibanje. V času nacistične oblasti je bil politično preganjan in večkrat zaprt zaradi svojega komunističnega delovanja. Po koncu druge svetovne vojne je v sovjetski zvezi okupiranem delu Nemčije hitro napredoval v strukturah Socialistične enotne delavske partije (SED) in postal eden izmed pomembnih organov gradnje nove socialistične države.
Vodenje Nemške demokratične republike (1971–1989)
Honecker je leta 1971 postal generalni sekretar SED in de facto vodja države. Njegova politika je bila usmerjena v utrjevanje stalinističnih struktur oblasti, obenem pa je skušal prikazati GDR kot stabilno in socialno državo: povečal je državno porabo za stanovanja, zdravstvo, vzgojo in šolstvo, uvajal državne zagotovljene socialne storitve ter se trudil za mednarodno legitimacijo države.
Honecker je podprl gradnjo in ohranjanje Berlinskega zidu (1961) ter strogo prepovedoval svobodno selitev prebivalstva iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo. Njegovo obdobje je zaznamovalo sistematično spremljanje državljanov z vseprisotno obveščevalno službo (Ministerstvo za državno varnost – Stasi), ki je zatirala opozicijo in kritične glasove.
Zunanja politika in gospodarsko stanje
V zunanji politiki je Honecker nadaljeval politiko uveljavljanja GDR kot samostojne države: GDR je dosegla diplomatsko priznanje številnih držav, podpisala je mednarodne sporazume in sodelovala v okviru vzhodnega bloka. Pomemben mejnik je bila tudi izboljšana ureditev odnosov z Zvezno republiko Nemčijo v okviru postopkov, ki so vodili do medsebojne normalizacije (Ostpolitik) in mednarodnega priznanja v 70. letih.
Gospodarstvo GDR je v 1970‑ih in 1980‑ih postajalo vedno bolj obremenjeno: centralno planiranje, neučinkovita proizvodnja, visoki izvozni dolgovi in odvisnost od subvencij iz Sovjetske zveze so vodili v stagnacijo in pomanjkanje sredstev za modernizacijo. V osemdesetih so postale gospodarske težave očitne, kar je skupaj s politično represijo prispevalo k nezadovoljstvu prebivalstva.
Padec v letu 1989
V drugi polovici leta 1989 so se zaradi gospodarskih težav, pritiskov reform v Sovjetski zvezi in valov protestov po vsej vzhodni Evropi pojavili množični protesti tudi v GDR. Ljudje so zahtevali svobodo gibanja, politične reforme in pravice. Usodni so bili množični odhodi državljanov skozi odprte meje v sosednjih državah (npr. Madžarska) in množični protesti v mestih, predvsem v Leipzigu in Berlinu.
Pod pritiskom notranje opozicije in lastne elite je Honecker 18. oktobra 1989 odstopil s položaja; nadomestil ga je Egon Krenz, vendar to ni ustavilo dogodkov. Kmalu zatem je padel Berlinski zid (9. november 1989), država pa je hitro izgubila legitimnost in se približala združitvi z Zahodno Nemčijo.
Sodna preiskava, izročitev in izgon
Po političnem zlom uveljavljenega režima so nemške oblasti začele preiskave zoper nekdanje voditelje GDR zaradi odgovornosti za smrtne primere med poskusi bega preko meje in zaradi drugih kršitev človekovih pravic. Honecker je iskal zaščito v Sovjetski zvezi, a se je po propadu tega sistema njegova pravna situacija zapletla. Po izročitvi ali vrnitvi v Nemčijo je bil soočen z obsodbo in sodnimi postopki.
Zaradi napredovale bolezni – imel je raka jeter – so sojenje in pripor prekinili iz humanitarnih razlogov. Po izpustitvi iz pripora je odpotoval v izgnanstvo v Čile, kjer je živela njegova hči, in tam tudi umrl.
Zapuščina in ocena
Honeckerjeva zapuščina je močno polarizirana. Za nekatere je bil vodja, ki je gradil socialne programe in stabilnost za številne delavce; za mnoge druge pa ostaja simbol enopartijskega režima, sledov totalitarne oblasti in kršitev človekovih pravic. Arhivi Stasi in odprta dokumentacija o obdobju GDR so po združitvi omogočili širšo presojo prakse nadzora in represije. V Nemčiji in širše po svetu ostaja njegova vladavina predmet zgodovinskih, političnih in etičnih razprav.
Erich Honecker je zato zapisan v zgodovino kot voditelj, ki je hkrati predstavljal vrhunec vladavine socialistične države v srednji Evropi in vrsto metod politične oblasti, ki so se v končni fazi izkazale za neodržne v času sprememb konca osemdesetih let 20. stoletja.
Začetki in zgodnja politična kariera
Honecker se je rodil v Neunkirchnu na današnjem Saarskem. Imel je dva brata in tri sestre.
Leta 1926 se je pridružil Mladi komunistični zvezi Nemčije (KJVD), mladinski sekciji Komunistične partije Nemčije (KPD), leta 1929 pa se je pridružil KPD. Med letoma 1928 in 1930 je delal kot krovec, vendar ni dokončal vajeništva. Nato so ga poslali v Moskvo, kjer je študiral na Mednarodni Leninovi šoli, do konca življenja pa je ostal polno zaposlen kot politik.
Leta 1931 se je vrnil v Nemčijo in bil leta 1935 po prihodu nacistov na oblast aretiran (Machtübernahme). Leta 1937 je bil zaradi komunističnega delovanja obsojen na deset let zapora, v ujetništvu pa je ostal do konca druge svetovne vojne. Po koncu vojne je Honecker ponovno začel delati za komunistično partijo pod vodstvom Walterja Ulbrichta. Leta 1946 je postal eden prvih članov nove Socialistične stranke enotnosti Nemčije (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands, SED), ki so jo sestavljali stara KPD in socialdemokrati iz vzhodne Nemčije.
Po volitvah oktobra 1946 je bil član parlamenta v sovjetski okupacijski coni. Nemška demokratična republika je bila ustanovljena 7. oktobra 1949. V njeni ustavi je bil določen sistem vladavine, podoben sistemu Sovjetske zveze. Honecker je leta 1950 postal kandidat za člana sekretariata Centralnega komiteja, leta 1958 pa njegov polnopravni član.
Vodstvo Vzhodne Nemčije
Leta 1961 je Honecker vodil gradnjo berlinskega zidu. Leta 1971 je začel politični boj za oblast. Sovjeti so ga podprli, zato je Honecker postal novi vodja oziroma generalni sekretar Stranke socialistične enotnosti in zamenjal Walterja Ulbrichta. Leta 1976 je postal tudi predsednik državnega sveta (Staatsratsvorsitzender).
Pod Honeckerjem se je življenjski standard močno izboljšal, čeprav je imela NDR najvišji življenjski standard v državah vzhodnega bloka. Na voljo je bilo več potrošniškega blaga in pospešena je bila gradnja novih hiš.
Čeprav je Honecker bolj skrbel za ljudi glede dobrin in stanovanj, ni dovolil kritike vlade. Najočitneje se je to pokazalo z berlinskim zidom. V tem obdobju je bilo ubitih približno 125 vzhodnonemških državljanov, ki so skušali prečkati mejo v Zahodni Berlin.
Na področju zunanjih odnosov Honecker ni nikoli dovolil združene Nemčije. Bil je zelo zvest ZSSR, vendar je sprejel détente (tj. prijateljstvo z zahodnimi državami). Pod njegovo vlado je Vzhodna Nemčija postala celo prijaznejša do Zahodne Nemčije. Septembra 1987 je postal prvi vzhodnonemški voditelj, ki je obiskal Zahodno Nemčijo.
Konec osemdesetih let je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov uvedel glasnost in perestrojko, reformi za liberalizacijo komunizma. Honecker in vzhodnonemška vlada pa sta zavrnila izvajanje podobnih reform v DDR. Ko se je reformno gibanje razširilo po Srednji in Vzhodni Evropi, je prišlo do demonstracij proti vzhodnonemški vladi. Največje so bile ponedeljkove demonstracije leta 1989 v mestu Leipzig. Drugi voditelji DDR so se odločili, da se znebijo Honeckerja, in ga 18. oktobra 1989 prisilili k odstopu. Namesto njega je vodenje države prevzel Egon Krenz.
Po letu 1989
Po združitvi Nemčije je Honecker bival v sovjetski vojaški bolnišnici blizu Berlina. Nato je z ženo pobegnil v Moskvo, da bi se izognil pregonu zaradi obtožb o zločinih hladne vojne. Nemška vlada je trdila, da ga je treba preganjati, ker je 192 Vzhodnih Nemcev umrlo, ko so poskušali zapustiti Vzhodno Nemčijo. Po razpadu Sovjetske zveze decembra 1991 je Honecker odšel na čilsko veleposlaništvo v Moskvi, vendar ga je vlada Borisa Jelcina leta 1992 poslala nazaj. V začetku leta 1993 se je začelo sojenje, vendar je bil Honecker zaradi slabega zdravja izpuščen in se je 13. januarja istega leta preselil v Čile k hčerki Sonji, njenemu čilskemu možu Leu Yáñezu in njunemu sinu Robertu. Umrl je 29. maja 1994 v Santiagu v Čilu zaradi raka na jetrih.
Osebni
Honecker se je leta 1950 poročil z Edith Baumann in se leta 1953 ločil od nje. Imela sta hčerko Eriko (r. 1950). Leta 1953 se je poročil z Margot Feist in ostala sta poročena do njegove smrti. Imela sta hčerko Sonjo, rojeno leta 1952. Margot Honecker je bila ministrica za narodno šolstvo v Vzhodni Nemčiji.
Znani citati
- "Zid bo stal tudi čez 50 ali celo 100 let, če ne bodo odpravljeni razlogi zanj." (Berlin, 19. januar 1989)
(v nemščini: Die Mauer wird in 50 und auch in 100 Jahren noch bestehen bleiben, wenn die dazu vorhandenen Gründe noch nicht beseitigt sind)
- "Niti vol ali osel ne moreta zaustaviti napredka socializma." Berlin, 7. oktober 1989
(nemško: Den Sozialismus in seinem Lauf, halten weder Ochs' noch Esel auf)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Erich Honecker?
O: Erich Honecker je bil vzhodnonemški komunistični politik, ki je vodil Nemško demokratično republiko od leta 1971 do 1989.
V: Kdaj je umrl?
O: Umrl je leta 1994.
V: Kaj se je z njim zgodilo po ponovni združitvi Nemčije?
O: Po ponovni združitvi Nemčije je odšel v Sovjetsko zvezo, vendar ga je nova ruska vlada poslala nazaj v Nemčijo, kjer so ga zaprli in mu sodili zaradi veleizdaje in zločinov med hladno vojno.
V: Kako dolgo je bil vodja Vzhodne Nemčije?
O: Vzhodno Nemčijo je vodil od leta 1971 do leta 1989.
V: Ali je bil obsojen za kakšno kaznivo dejanje?
O: Da, sodili so mu zaradi veleizdaje in drugih zločinov med hladno vojno.
V: Kje je umrl Erich Honecker?
O: Umrl je v izgnanstvu v Čilu približno leto in pol pozneje.
V: Zakaj je bil Erich Honecker izpuščen iz zapora?
O: Iz zapora so ga izpustili, ker je umiral za rakom na jetrih.
Iskati