Erich Honecker

Začetki in zgodnja politična kariera

Honecker se je rodil v Neunkirchnu na današnjem Saarskem. Imel je dva brata in tri sestre.

Leta 1926 se je pridružil Mladi komunistični zvezi Nemčije (KJVD), mladinski sekciji Komunistične partije Nemčije (KPD), leta 1929 pa se je pridružil KPD. Med letoma 1928 in 1930 je delal kot krovec, vendar ni dokončal vajeništva. Nato so ga poslali v Moskvo, kjer je študiral na Mednarodni Leninovi šoli, do konca življenja pa je ostal polno zaposlen kot politik.

Leta 1931 se je vrnil v Nemčijo in bil leta 1935 po prihodu nacistov na oblast aretiran (Machtübernahme). Leta 1937 je bil zaradi komunističnega delovanja obsojen na deset let zapora, v ujetništvu pa je ostal do konca druge svetovne vojne. Po koncu vojne je Honecker ponovno začel delati za komunistično partijo pod vodstvom Walterja Ulbrichta. Leta 1946 je postal eden prvih članov nove Socialistične stranke enotnosti Nemčije (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands, SED), ki so jo sestavljali stara KPD in socialdemokrati iz vzhodne Nemčije.

Po volitvah oktobra 1946 je bil član parlamenta v sovjetski okupacijski coni. Nemška demokratična republika je bila ustanovljena 7. oktobra 1949. V njeni ustavi je bil določen sistem vladavine, podoben sistemu Sovjetske zveze. Honecker je leta 1950 postal kandidat za člana sekretariata Centralnega komiteja, leta 1958 pa njegov polnopravni član.

Vodstvo Vzhodne Nemčije

Leta 1961 je Honecker vodil gradnjo berlinskega zidu. Leta 1971 je začel politični boj za oblast. Sovjeti so ga podprli, zato je Honecker postal novi vodja oziroma generalni sekretar Stranke socialistične enotnosti in zamenjal Walterja Ulbrichta. Leta 1976 je postal tudi predsednik državnega sveta (Staatsratsvorsitzender).

Pod Honeckerjem se je življenjski standard močno izboljšal, čeprav je imela NDR najvišji življenjski standard v državah vzhodnega bloka. Na voljo je bilo več potrošniškega blaga in pospešena je bila gradnja novih hiš.

Čeprav je Honecker bolj skrbel za ljudi glede dobrin in stanovanj, ni dovolil kritike vlade. Najočitneje se je to pokazalo z berlinskim zidom. V tem obdobju je bilo ubitih približno 125 vzhodnonemških državljanov, ki so skušali prečkati mejo v Zahodni Berlin.

Na področju zunanjih odnosov Honecker ni nikoli dovolil združene Nemčije. Bil je zelo zvest ZSSR, vendar je sprejel détente (tj. prijateljstvo z zahodnimi državami). Pod njegovo vlado je Vzhodna Nemčija postala celo prijaznejša do Zahodne Nemčije. Septembra 1987 je postal prvi vzhodnonemški voditelj, ki je obiskal Zahodno Nemčijo.

Konec osemdesetih let je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov uvedel glasnost in perestrojko, reformi za liberalizacijo komunizma. Honecker in vzhodnonemška vlada pa sta zavrnila izvajanje podobnih reform v DDR. Ko se je reformno gibanje razširilo po Srednji in Vzhodni Evropi, je prišlo do demonstracij proti vzhodnonemški vladi. Največje so bile ponedeljkove demonstracije leta 1989 v mestu Leipzig. Drugi voditelji DDR so se odločili, da se znebijo Honeckerja, in ga 18. oktobra 1989 prisilili k odstopu. Namesto njega je vodenje države prevzel Egon Krenz.

Po letu 1989

Po združitvi Nemčije je Honecker bival v sovjetski vojaški bolnišnici blizu Berlina. Nato je z ženo pobegnil v Moskvo, da bi se izognil pregonu zaradi obtožb o zločinih hladne vojne. Nemška vlada je trdila, da ga je treba preganjati, ker je 192 Vzhodnih Nemcev umrlo, ko so poskušali zapustiti Vzhodno Nemčijo. Po razpadu Sovjetske zveze decembra 1991 je Honecker odšel na čilsko veleposlaništvo v Moskvi, vendar ga je vlada Borisa Jelcina leta 1992 poslala nazaj. V začetku leta 1993 se je začelo sojenje, vendar je bil Honecker zaradi slabega zdravja izpuščen in se je 13. januarja istega leta preselil v Čile k hčerki Sonji, njenemu čilskemu možu Leu Yáñezu in njunemu sinu Robertu. Umrl je 29. maja 1994 v Santiagu v Čilu zaradi raka na jetrih.

Osebni

Honecker se je leta 1950 poročil z Edith Baumann in se leta 1953 ločil od nje. Imela sta hčerko Eriko (r. 1950). Leta 1953 se je poročil z Margot Feist in ostala sta poročena do njegove smrti. Imela sta hčerko Sonjo, rojeno leta 1952. Margot Honecker je bila ministrica za narodno šolstvo v Vzhodni Nemčiji.

Znani citati

• "Zid bo stal tudi čez 50 ali celo 100 let, če ne bodo odpravljeni razlogi zanj." (Berlin, 19. januar 1989)

(v nemščini: Die Mauer wird in 50 und auch in 100 Jahren noch bestehen bleiben, wenn die dazu vorhandenen Gründe noch nicht beseitigt sind)

• "Niti vol ali osel ne moreta zaustaviti napredka socializma." Berlin, 7. oktober 1989

(nemško: Den Sozialismus in seinem Lauf, halten weder Ochs' noch Esel auf)