Tretji stan v Franciji: krivice, Teniska zaobljuba in revolucija

V predrevolucionarni Franciji je bil družbeni sistem organiziran v tri staleže (estates), ki so bili po zakonih in praksah zelo neenaki. Ti staleži so bili:

Prvi stalež – duhovščina (katerikoli redni in škofovski člani), ki je užival številne privilegije in bila delno oproščena davkov.
Drugi stalež – plemstvo, ki je prav tako imelo privilegije, zemeljske posesti in pogosto oprostitve pri obremenitvah.
Tretji stalež – vsi ostali: meščanstvo (buržoazija), poklici, trgovci, rokodelci in velika večina kmetov. To je bila najštevilčnejša skupina in nosila je glavnino davčnih in drugih bremen.

Glavni vzroki nezadovoljstva

Neenakosti med staleži niso bile edini razlog za vstajo; pomembne so bile tudi:

finančna kriza države zaradi dragih vojn in razsipne monarhije,
nepravičen davčni sistem, kjer je tretji stalež nosil težo davkov in fevdalnih dajatev, medtem ko sta duhovščina in plemstvo uživala olajšave,
slabe žetve in rast cen hrane v poznih 1780-ih, kar je močno prizadelo kmete in urbane delavce,
ideje razsvetljenstva (svoboda, enakost, pravice posameznika), ki so dobile podporo pri izobraženi buržoaziji in vplivale na zahteve po političnih spremembah.

Sestanek stavov (Estates-General) in konflikt o glasovanju

Ko je bila državna blagajna skoraj prazna, je kralj Luj XVI. maja 1789 sklical Sestanek stavov (Estates-General), da bi odobril nove davke. Ta zbor je združeval predstavnike vseh treh staležev. Sporno je bilo, kako se bo glasovalo:

po staležu (vsak stalež en glas) — to bi omogočalo, da prva in druga staleža, če glasujeta skupaj, preglasujeta tretji stalež,
ali po glavah (vsak delegat en glas) — kar bi bolje odražalo dejansko prebivalstvo in dalo več vpliva tretjemu staležu.

Tretji stalež je želel glasovanje po glavah, saj je predstavljal večino prebivalstva; ko mu zahteve niso bile ustrezno priznane, je napetost naraščala.

Razglasitev Narodnega zbora in Teniška zaobljuba

17. junija 1789 se je velika večina delegatov tretjega staleža razglasila za Narodnega (Nacionalnega) zbora z namenom sestaviti ustavo. Ko so bili 20. junija fizično izključeni iz redne dvorane ali so bili zaprti oz. onemogočeni vstopiti (zaradi priprave ločenih sej za prv dan drugega staleža), so se sestali v bližnji dvorani za tenis (tennis court) v Versajih. Tam so skupaj sprejeli znano teniško zaobljubo (Serment du Jeu de Paume) — obljubili so, da se ne bodo razšli, dokler Francija ne bo dobila ustave.

Pomembno je opozoriti: delegati niso bili dolgoletno zaprti v ječo, kot včasih napačno trdijo nekateri povzetki; dogodek je bil politična odmevna poteza, simbol enotnosti tretjega staleža in odločenosti po spremembah.

Nadaljevanje dogodkov: ljudsko vstajenje in razplet monarhije

14. julij 1789 – v Parizu je izbruhnila vstaja, najbolj znan dogodek je bilo vdor v utrdbo Bastiljo, ki je postala simbol upora proti absolutni oblasti. Ta datum je danes francoski državni praznik.
V kmečkem podeželju so se razširile “Velike skrbi” (Grande Peur), ko so se kmetje uprli fevdalnim dolžnostim in plenjenju.
26.–27. avgusta 1789 je Nacionalni zbor sprejel Razglas o pravicah človeka in državljana, eden temeljnih dokumentov moderne politične misli.
1791 je sprejeta prva ustava, ki je omejila kraljevo moč in uvedla ustavno monarhijo.
Politika in zunanje ter notranje napetosti so vodile v radikalnejše faze revolucije; monarhija je bila formalno ukinjena leta 1792,
21. januarja 1793 je bil obsojen in usmrčen Luj XVI., kar je pomenilo konec starega režima in potrditev revolucije v radikalnejši, revolucionarni fazi.

Kdo je bil tretji stalež in kakšen je bil njegov pomen?

Tretji stalež ni bil homogen: vključeval je premožno meščanstvo (buržoazijo), ki je zahtevalo politične reforme in svoboščine, pa tudi revne kmete in delavce, ki so se borili za boljše življenjske razmere. Buržoazija je pogosto vodila politične zahteve in organizacijo, medtem ko so množice v mestih in na podeželju s pritiskom prispevale k hitremu širjenju sprememb.

Pomen in zapuščina

Francoska revolucija je s svojimi idejami o enakosti pred zakonom, sekularnosti in državljanskih pravicah močno vplivala na Evropo in svet. Odpravila je nekaj temeljev stare fevdalne ureditve, spodbudila razmislek o narodnih pravicah ter postavila temelje za moderne države. Hkrati je bila revolucija zapletena, vključno z obdobji nasilja in notranjih spopadov, kar kaže, da so spremembe pogosto potekale na boleč način.

Za povzetek: tretji stalež je bil gonilo sprememb zaradi gospodarske in socialne nepravičnosti; Teniška zaobljuba je simbol njihove enotnosti in odločenosti; demokratični in revolucionarni premiki, ki so se začeli leta 1789, pa so postopoma vodili k ukinitvi monarhije in povsem drugačni politični ureditvi Francije.