Teorija dveh narodov: izvor, pomen in vloga pri nastanku Pakistana

Teorija dveh narodov (urdujsko: دو قومی نظریہ do qaumī nazariya) je idejna osnova, na kateri je temeljilo gibanje za ustanovitev Pakistana. Na najosnovnejši ravni trdi, da kulturne, politične, verske, gospodarske in družbene razlike med dvema glavnima skupnostma na indijskem podkontinentu — hindujci in muslimani — tvorijo ločeni narodnosti z različnimi interesi in identitetami. Po tej logiki naj bi bili muslimani kot skupnost upravičeni do lastne politične avtonomije ali države, kar je neposredno vplivalo na razdelitev britanske Indije leta 1947.

Izvor in razvoj

Idejo, da vera (islam oziroma hinduizem) bistveno določa narodnost, so v politični prakso uvedli številni voditelji in misleci 19. in 20. stoletja. Pomembne vloge so imeli:

• britanska kolonialna politika razdeljenosti in kategorizacije skupnosti, ki je pogosto poudarjala verske razlike;
• izobraževalni in politični vplivi, ki so okrepili ločeno muslimansko identiteto (npr. delo Sir Syeda Ahmeda Khana, ki je poudarjal izobraževanje muslimanov);
• vzporedna rast političnih organizacij, kot je bila All-India Muslim League, in poznejša vloga Muhammad Alija Jinnaha kot vodje muslimanske skupnosti v kolonialni Indiji.

Ključna formalna točka gibanja je bila Lahorska resolucija leta 1940, v kateri je Muslimanska liga zahtevala „neodvisna“ območja za muslimane v severni in vzhodni Indiji — zahtev za ločeno državo kot take sicer razločno ni izrazila takrat, a je položila temelje za nadaljnje zahteve po Pakistanu.

Glavne interpretacije teorije

Teorija dveh narodov ni enoznačna; različno se razlaga glede na stopnjo ločitve, ki jo predvideva:

• Ena interpretacija je trdila, da sta lahko hindujci in muslimani del iste države, a kot dve avtonomni skupnosti z ločenimi političnimi pravicami in možnostjo samoodločbe za območja z muslimansko večino (suverena avtonomija, brez množičnega preseljevanja).
• Druga, bolj radikalna interpretacija je videla hindujce in muslimane kot „dva različna in pogosto antagonistična načina življenja“, ki ne moreta sobivati v eni državi; ta različica je legitimirala tudi množična preseljevanja kot sredstvo popolne ločitve.

Podporniki in nasprotniki

Glavni inkubator in zagovornik teorije je bil Muhammad Ali Jinnah, ki je predstavil idejo kot nujno za zaščito interesov muslimanov in kot način za njihovo politično prebujenje z namenom ustanovitve Pakistana. Teorija je hkrati spodbudila reakcijo hindujske nacionalistične scene, ki je med drugim zagovarjala idejo o Indiji kot nacionalni domovini za večino hindujcev (npr. delovanja organizacij, kot je bila Rashtriya Swayamsevak Sangh v kasnejšem obdobju).

Nasprotovanja teoriji izhajajo iz dveh glavnih virov:

• koncept enotnega indijskega naroda, ki vidi hindujce in muslimane kot prepleteni deli istega nacionalnega telesa — takšno stališče so zagovarjali voditelji, kot sta Mahatma Gandhi in Jawaharlal Nehru, ki sta promocirala sekularno, vključujočo Indijo;
• kritika z vidika regionalnih in etničnih skupnosti, ki poudarja, da ljudje na podcelini niso homogene enote; po tej logiki ne obstajata samo dve „narodnosti“, ampak številne pokrajinske in etnične skupine (npr. beluši, sindhijci, paštuni), ki si prav tako prizadevajo za avtonomijo ali priznanje svojih posebnosti — to je tudi del razlage kasnejših težav v Pakistanu.

Vloga teorije pri nastanku Pakistana

Teorija dveh narodov je bila ideološki temelj, pod katerim se je oblikovalo gibanje za Pakistan. Pod njenim okriljem je muslimansko vodstvo utemeljilo zahteve po posebnem političnem prostoru in s tem pridobilo politično podporo, ki je vodila do neposredne zahteve po ločitvi Britanske Indije. Rezultat je bila delitev leta 1947 na Indijo in Pakistan (ki je ob ustanovitvi vključeval Zahodni in Vzhodni Pakistan).

Posledice delitve in dolgoročne posledice teorije

• Delitev je povzročila obsežno prisilno preseljevanje in krvave spopade med skupnostmi; zgodovinski izračuni o številu umrlih in razseljenih močno nihajo, vendar je jasno, da je bil človeški strošek velik in da je delitev pustila globoke travme na obeh straneh.
• Ustanovitev dveh držav je sprožila trajne politične spore, vključno z večkratnimi vojnami med Indijo in Pakistanom (npr. zaradi Kašmirja) ter trajno rivalstvo v regiji.
• V Pakistanu se je pokazalo, da opredelitev naroda po verski liniji ne odpravlja intranacionalnih razlik: etnične in jezikovne napetosti med beluši, sindhijci, paštuni in Bengalc(i) (kar je privedlo do osamosvojitve Bangladeša leta 1971) so jasno pokazale omejitve teorije dveh narodov kot edinega temelja državotvornosti.
• V Indiji so razprave o tem, ali naj država ostane sekularna in vključujoča ali naj sprejme več etnonacionalistične elemente, trajale še desetletja po delitvi.

Kritike in sodobna ocena

Sodobni zgodovinarji in politični misleci teorijo dveh narodov preučujejo z različnih zornih kotov. Kritike vključujejo:

• trditev, da religija sama po sebi ne določa nujno nacionalne identitete in da so politični, ekonomski in kolonialni dejavniki igrali ključno vlogo pri oblikovanju ločenih identitet;
• opazke, da je teorija poenostavljala kompleksne identitetne raznolikosti v regiji in ignorirala interese manjših etničnih skupin;
• dokaze, da je poskus gradnje države izključno na verski podlagi privedel do notranjih sporov in neenotnosti znotraj samega Pakistana.

Zaključek

Teorija dveh narodov je bila odločilna v politični zgodovini Južne Azije: omogočila je uresničitev ideje o Pakistanu kot ločnem političnem prostoru za muslimane, hkrati pa sprožila dolgotrajne debate o narodu, državljanstvu in državotvornosti. Njene posledice — delitev, množične migracije, spori in notranja raznolikost obeh držav — so še danes del politične in družbene stvarnosti Indije in Pakistana. Razumevanje te teorije zahteva upoštevanje tako verskih kot političnih, gospodarskih in zgodovinskih okoliščin, ki so ustvarile pogoje za njen nastanek in razvoj.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je teorija dveh narodov?

V: Kdo je predlagal to teorijo?

V: Katere so nekatere razlage te teorije?

V: Kateri so viri nasprotovanja tej teoriji?

V: Kako je to idejo označil Muhammad Ali Jinnah?

Išči po črki