Stasi – državna varnost Vzhodne Nemčije (tajna policija MfS)
Stasi je bila uradna državna varnostna služba Vzhodne Nemčije, Nemške demokratične republike (NDR). Njeno uradno ime je bilo Ministrstvo za državno varnost (nemško: Ministerium für Staatssicherheit, MfS). Geslo Stasija je bilo "Schild und Schwert der Partei" (Ščit in meč partije), pri čemer je bila "Stranka" vladajoča Socialistična stranka enotnosti Nemčije. Glavna naloga Stasija je bila preprečevati politično nasprotovanje stranki in nadzorovati prebivalstvo z namenom ohranjanja oblasti.
Organizacija in vodstvo
Stasi je bila zelo centralizirana institucija z obsežno hierarhijo in številnimi oddelki, ki so se ukvarjali z notranjo varnostjo, vohunjenjem v tujini, gospodarsko in politično obveščevalno dejavnostjo ter tehničnim nadzorom. Sedež Stasija je bil v Vzhodnem Berlinu, v kompleksu stavb v Lichtenbergu, poleg številnih okrajnih in mestnih uradov po vsej NDR.
Za vodenje Stasija je bil dolgoletni minister za državno varnost Erich Mielke (na položaju med 1957 in 1989). Hkrati je imel Stasi zmogljivo obveščevalno enoto za tujino (Hauptverwaltung Aufklärung), katere znan vodja je bil Markus Wolf — ta je postal poznan kot eden izmed najuspešnejših obveščevalcev hladne vojne.
Metode in delovanje
Ena njenih glavnih nalog je bilo obširno vohunjenje za prebivalci prek razvejane mreže sodelavcev. Stasi je uporabljal kombinacijo profesionalnih uslužbencev in nezapisnih sodelavcev (imenovanih "inoffizielle Mitarbeiter" ali IM), ki so zbirali informacije, prijavljali sumljive vedenje in včasih celo povzročali umetna razdora v življenju tarč. Informatorji so bili za sodelovanje pogosto plačani ali pa jim je bilo ponujeno materialno ali poklicno ugodje.
Organi so uporabljali številne tehnične in taktične metode: prisluškovanje telefonom, odpiranje pošte, prisluškovalne naprave, skrivne fotografije, opazovanje, infiltracijo organizacij, akte "psihološkega uničenja" (Zersetzung) — to je bila taktika sistematičnega razkola, diskreditacije in prisilnega rušenja osebnega življenja disidentov — ter včasih tudi aretacije in zapiranja političnih nasprotnikov.
Zunanji obveščevalni vpliv
Stasi je deloval tudi kot obveščevalna agencija v tujini, kjer je izvajal vohunske in tajne operacije v drugih državah. Pod vodstvom vodij, kot je bil Markus Wolf, je bil cenjen (in strahovan) kot ena najučinkovitejših obveščevalnih služb v času hladne vojne. Sodeloval je z Varščino (KGB) in obveščevalnimi službami zavezniških držav ter poskušal vplivati na zahodne politike, zbirati informacije o nasprotnikih in v nekaterih primerih podpirati prorežimske dejavnosti v tujini.
Konec, datoteke in posledice
Z zlomom režima in padcem Berlinskega zidu konec leta 1989 je bilo Ministrstvo za državno varnost razpuščeno. Po ponovni združitvi Nemčije so bile obsežne datoteke Stasija zasežene in delno odpete javnosti. Danes lahko posamezniki zahtevajo vpogled v svoje osebne dosjeje; te dosjeje hrani zvezni pooblaščenec za arhive Stasija (Bundesbeauftragter für die Unterlagen des Staatssicherheitsdienstes der ehemaligen DDR, pogosto imenovan BStU). Pri vpogledu veljajo določene pravne omejitve in zaščite osebnih podatkov tretjih oseb, zato so nekateri zapisi cenzurirani ali delno zavarovani.
Po letu 1990 so bili številni nekdanji uslužbenci Stasija preiskani in v nekaterih primerih obsojeni zaradi zlorab človekovih pravic, nezakonitih prisluškovanj in drugih kaznivih dejanj. Procesi so bili pogosto zapleteni zaradi pomanjkanja dokazov, pravnih sprememb ter vprašanj o odgovornosti in obsegu sodelovanja.
Pomen in zapuščina
- Družbeni in psihološki vpliv: Delovanje Stasija je pustilo globoke brazde v življenjih mnogih ljudi v nekdanji NDR — nezaupanje, strah, porušene karierne poti in družinske razpoke so ostali del kolektivne travme.
- Arhivi in raziskave: Odprte datoteke so pomemben vir za zgodovinske raziskave, razkrivanje osebnih usod in pravico do resnice za žrtve represije.
- Spomin in izobraževanje: Na območjih nekdanje NDR so vzpostavljeni muzeji in spominska mesta (npr. nekdanji zapori in sedeži), ki opozarjajo na nevarnosti totalitarnih nadzornih sistemov.
Stasi ostaja simbol neomejenega državnega nadzora in opomin, kako hitro lahko varnostni aparat pod izgovorom zaščite sistema poseže v temeljne svoboščine posameznikov.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil Stasi?
O: Stasi je bila uradna državna varnostna služba Vzhodne Nemčije, Nemške demokratične republike ali NDR.
V: Kakšen je bil moto Stasija?
O: Geslo Stasija je bilo "Schild und Schwert der Partei" (Ščit in meč Partije).
V: Kaj je bila glavna naloga Stasija?
O: Glavna naloga Stasija je bila preprečiti nasprotovanje partiji.
V: Kje je bil sedež Stasija?
O: Sedež Stasija se je nahajal v Vzhodnem Berlinu, in sicer v skupini stavb v Lichtenbergu in več drugih stavbah v Berlinu.
V: Kako je Stasi zbiral informacije o ljudeh?
O: Stasi je zbiral informacije o ljudeh tako, da je vohunil za njimi prek obsežne mreže državljanov, ki so bili informatorji ("obveščevalci").
V: Ali je bilo biti informator za Stasi prostovoljno ali obvezno?
O: Biti obveščevalec za Stasi je bilo prostovoljno. Informatorji so bili za to plačani ali pa so dobili usluge.
V: Kaj se je zgodilo s Stasijem po združitvi Nemčije leta 1990?
O: Po ponovni združitvi Nemčije leta 1990 je bilo veliko uradnikov Stasija preganjanih zaradi svojih zločinov. Dosjeji, ki jih je Stasi hranil o milijonih Vzhodnih Nemcev, so bili objavljeni in državljani lahko zdaj na zahtevo vidijo svoje osebne dosjeje. Te spise hrani zvezni komisar za arhive Stasija.
