Obveščevalna služba
Obveščevalna agencija je vladna agencija. Njena naloga je zbiranje, analiziranje in uporaba informacij za podporo vladi.
To je sestavljeno iz dveh delov, ki ju običajno opravljajo ločene agencije. Prvi del je zbiranje informacij ("vohunjenje") o drugih državah. Drugi del pa je opazovanje ljudi v domači državi, ki bi lahko povzročali težave. Tretja dejavnost je obramba pred tujimi obveščevalnimi agencijami v domači državi. To se imenuje protiobveščevalna dejavnost in jo pogosto izvaja posebna agencija.
To, kar agencije odkrijejo, se imenuje "obveščevalna informacija". Uporablja se lahko za kazenski pregon, varnost, obrambo in zunanjo politiko.
Metode zbiranja informacij so včasih prikrite (skrite), včasih pa povsem odprte. Prikrita metoda je lahko kraja in kopiranje tajnih dokumentov. Odprta metoda je, da preberemo vsa objavljena dela o neki pomembni zadevi in jih analiziramo. V demokratičnih državah je veliko pomembnega gradiva objavljenega odprto.
Te organizacije za pridobivanje tajnih informacij uporabljajo vohunjenje, prestrezanje signalov (prisluškovanje telefonom, vdiranje v računalnike), kriptoanalizo (razbijanje kod) in razmišljanje o pomenu informacij. Sestavljanje in sporočanje informacij je znano kot obveščevalna analiza in ocena.
Nekatere agencije so bile vpletene v umore, trgovino z orožjem, državne udare, širjenje dezinformacij (propagande) in druge tajne operacije, da bi podprle lastne interese ali interese svojih vlad.
Stavba SIS, sedež britanske tajne obveščevalne službe (MI6)
Primeri
Britanski
- SIS Tajna obveščevalna služba, običajno imenovana MI6. Zbira obveščevalne podatke ("vohuni za") iz drugih držav.
- Varnostna služba, običajno imenovana MI5. Izvaja protiobveščevalne dejavnosti proti tujim grožnjam.
- GCHQ Vladni komunikacijski sedež. Prevzema signale, jih dekodira in posreduje informacije drugim agencijam. Dom kriptoanalize, naslednik Bletchley Parka.
- Skupni odbor za obveščevalne dejavnosti. Vlado obvešča o dogajanju.
ZDA
Združene države imajo približno 17 glavnih obveščevalnih skupin in številne druge manjše skupine. Te so najpomembnejše:
- CIA: Centralna obveščevalna agencija. vohuni za tujimi državami in izvaja tajne ukrepe proti sovražnikom ZDA v tujini.
- Obrambna obveščevalna agencija
- Domovinska varnost deluje proti terorizmu v Združenih državah in pomaga ob naravnih nesrečah.
- Obveščevalna skupnost Združenih držav Amerike je koordinacijska skupina vladnih obveščevalnih agencij, ki jo vodi direktor nacionalne obveščevalne službe.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je naloga obveščevalne agencije?
O: Delo obveščevalne agencije je zbiranje, analiziranje in uporaba informacij za podporo vladi.
V: Katera sta dva dela tega dela?
O: Ta dva dela sta zbiranje informacij ("vohunjenje") o drugih državah in opazovanje ljudi v domači državi, ki bi lahko povzročali težave.
V: Kaj je protiobveščevalna dejavnost?
O: Protiobveščevalna dejavnost je obramba pred tujimi obveščevalnimi službami v matični državi.
V: Kako te organizacije pridejo do tajnih informacij?
O: Te organizacije uporabljajo vohunjenje, prestrezanje signalov (prisluškovanje telefonom, vdiranje v računalnike), kriptoanalizo (razbijanje kod) in razmišljanje o tem, kaj informacija pomeni, da bi prišle do tajnih informacij.
V: Kaj je obveščevalna analiza in ocena?
O: Obveščevalna analiza in ocena sta sestavljanje in sporočanje informacij.
V: Ali so nekatere agencije poleg zbiranja in analiziranja podatkov vključene še v kakšne druge dejavnosti?
O: Da, nekatere agencije so bile vpletene v umore, trgovino z orožjem, državne udare in širjenje dezinformacij (propagande) ter druge tajne operacije, da bi podprle svoje interese ali interese svojih vlad.
