Severnonemška konfederacija

Severnonemška zveza (nemško Norddeutscher Bund) je bila najprej vojaška zveza 22 držav severne Nemčije, pozneje pa zvezna država. Pred njo je obstajal Zollverein, carinska unija, ki je omogočala prosto trgovino med večino nemških držav. Zveza se je začela oblikovati avgusta 1866, vodilna država pa je bila Kraljevina Prusija. S severnonemško ustavo 1. julija 1867 je zveza postala zvezna država.

Avstrijsko-prusko rivalstvo, ki se je začelo leta 1700, je pripeljalo do avstrijsko-pruske vojne julija/avgusta 1866. Neposredna vzroka za vojno sta bila nerešeno vprašanje Šlezviga-Holštajna (ki si ga je Prusija nameravala priključiti) in reforma Nemške konfederacije. Po zmagi poleti 1866 so sporazumi z Avstrijo in Francijo Prusiji omogočili, da je preoblikovala politično pokrajino v severni Nemčiji (severno od reke Majne). Vodilni pruski politik je bil ministrski predsednik Otto von Bismarck, ki je služil pod kraljem Viljemom I.

18. avgusta 1866 so Prusija in večina severnonemških dežel podpisale avgustovsko pogodbo. Dogovorile so se o vojaškem zavezništvu in izrazile namero o ustanovitvi zvezne države. (Kmalu so se ji pridružile še nekatere druge države.) Zvezna država se razlikuje od zavezništva, saj ima zvezno vlado in zakonodajo, razlikuje pa se tudi od unitarne države, saj so pod zvezno ravnjo še vedno precej močne države. Načrti za ustanovitev zvezne države v Nemčiji so obstajali že od leta 1848.

Union

Zavezniške vlade pod vodstvom Bismarcka so pripravile predlog severnonemške ustave. Izvoljen je bil organ, ki je zastopal prebivalce severne Nemčije, konstituierender Reichstag. Volitve so potekale februarja 1867. Po nekaterih spremembah predloga so deželne vlade in parlamenti sprejeli končni osnutek. Ustava je začela veljati 1. julija.

V skladu z ustavo je bila zakonodaja v pristojnosti dveh organov. Reichstag je bil parlament, ki so ga volili vsi moški, starejši od 25 let. Zvezni svet je bil organ, ki je predstavljal vlade dežel. Nosilec Bundespräsidium je bil pruski kralj (namenoma se je izognil "republikanskemu" izrazu "predsednik"). Nosilec Bundespräsidium je imenoval zveznega kanclerja. Ne po imenu, ampak dejansko je bil to (edini) zvezni minister, vodja izvršilne oblasti.

Leta 1870, med francosko-prusko vojno, so se južnonemške dežele pridružile Severnonemški konfederaciji. Z novo ustavo z dne 1. januarja 1871 se je država preimenovala iz "Severnonemške konfederacije" v "Nemško cesarstvo". Nosilec Bundespräsidium je prejel dodatni naslov cesarja. Politični sistem, kot je opisan v ustavi, in zastava sta ostala enaka. (Končna ustava cesarstva izhaja iz aprila/maj 1871; zaradi tega so bili skoraj vsi izrazi, ki so vsebovali "zvezni", spremenjeni v "cesarski").

Sodobna nacionalna država Nemčija je kot mednarodni subjekt in pravna oseba enaka Severnonemški konfederaciji. Pravo in mednarodne pogodbe iz obdobja 1867-1870 načeloma še vedno veljajo. V konservativno-liberalnem sodelovanju, ki je trajalo od leta 1867 do 1878, je Nemčija doživela izjemno modernizacijo in združitev. Severnonemška konfederacija je uvedla metrični sistem, sodoben kazenski zakonik (Strafgesetzbuch), enake pravice za vse veroizpovedi, poštno unijo itd.

Poštne znamke

Po 1. januarju 1868 je federacija upravljala pošto in izdajala poštne znamke. Vendar federacija ni izdajala lastnega denarja, zato je bilo treba izdajati različne znamke. Na severu so se uporabljale znamke v groših, v južnem okrožju pa znamke v krezih. Vse te znamke so imele oznako NORDDEUTSCHER POSTBEZIRK (severnonemško poštno območje).

Za Hamburg je bil natisnjen tretji niz znamk. Tudi te so bile označene z oznako STADTPOSTBRIEF HAMBURG.

Seznam držav članic

Država		Kapital
Kraljestva (Königreiche)
	Prusija (Preußen) (vključno z Lauenburgom)	Berlin
	Saška (Sachsen)	Dresden
Velika vojvodstva (Großherzogtümer)
	Hessen (Hessen) (samo Zgornja Hessen, pokrajina severno od reke Majne)	Giessen
	Mecklenburg-Schwerin	Schwerin
	Mecklenburg-Strelitz	Neustrelitz
	Oldenburg	Oldenburg
	Saxe-Weimar-Eisenach (Sachsen-Weimar-Eisenach)	Weimar
Vojvodine (Herzogtümer)
	Anhalt	Dessau
	Brunswick (Braunschweig)	Braunschweig
	Saxe-Altenburg (Sachsen-Altenburg)	Altenburg
	Saška-Koburg in Gota (Sachsen-Coburg und Gotha)	Coburg
	Saxe-Meiningen (Sachsen-Meiningen)	Meiningen
Kneževine (Fürstentümer)
	Lippe	Detmold
	Reuss, mlajša linija	Gera
	Reuss, višja linija	Greiz
	Schaumburg-Lippe	Bückeburg
	Schwarzburg-Rudolstadt	Rudolstadt
	Schwarzburg-Sondershausen	Sondershausen
	Waldeck-Pyrmont	Arolsen
Svobodna hanzeatska mesta (Freie Hansestädte)
	Bremen
	Hamburg
	Lübeck

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Severnonemška konfederacija?

O: Severnonemška konfederacija je bila vojaška zveza 22 držav na severu Nemčije, ki je pozneje postala zvezna država.

V: Kaj je bilo pred Severnonemško konfederacijo?

O: Pred Severnonemško konfederacijo je obstajal Zollverein, carinska unija, ki je omogočala prosto trgovino med večino nemških držav.

V: Kdaj je začela veljati severnonemška ustava?

O: Severnonemška ustava je začela veljati 1. julija 1867.

V: Kaj je privedlo do avstrijsko-pruske vojne leta 1866?

O: Avstrijsko-prusko rivalstvo, ki je trajalo že od leta 1700, je privedlo do avstrijsko-pruske vojne julija/avgusta 1866. Neposredni vzroki za to vojno so bili povezani s Šlezvigom-Holštajnom (ki ga je Prusija nameravala priključiti) in reformo Nemške konfederacije.

V: Kdo je vodil Prusijo v tem obdobju?

O: Prusijo je v tem obdobju vodil ministrski predsednik Otto von Bismarck, ki je služil pod kraljem Viljemom I.

V: Kdaj so Prusija in večina severnonemških držav podpisale sporazum?

O: 18. avgusta 1866 so Prusija in večina severnonemških držav podpisale sporazum, znan kot avgustovska pogodba. Ta pogodba je vzpostavila vojaško zavezništvo in izrazila namero o ustanovitvi zvezne države.

V: V čem se zvezna država razlikuje od drugih oblik vladavine?

O: Zvezna država se razlikuje od zavezništva, ker ima lastno zvezno vlado in zakonodajo, razlikuje pa se tudi od unitarne države, ker pod zvezno ravnjo še vedno obstajajo močne države.