Severnonemška zveza (Norddeutscher Bund): zgodovina in pomen 1866–1871

Severnonemška zveza (nemško Norddeutscher Bund) je bila prvotno vojaška in politična zveza 22 držav severne Nemčije, kasneje pa dejansko tudi zvezna država z lastno ustavo in organi oblasti. Pred njeno ustanovitvijo je delovala Zollverein, carinska unija, ki je omogočala prosto trgovino med večino nemških držav in tako poglabljala gospodarsko povezanost. Oblikovanje zveze se je začelo avgusta 1866, vodilna in najbolj vplivna država pa je bila Kraljevina Prusija. S severnonemško ustavo, sprejeto 1. julija 1867, je zveza dobila ustavno podobo in ustavno urejene organe, ki so kasneje postali model za celotno nemško enotnost.

Zgodovinski kontekst in vzroki za nastanek

Dolgoletno avstrijsko-prusko rivalstvo, ki sega v 18. stoletje, je leta 1866 privedlo do vojne med Avstrijo in Prusijo (avstrijsko-pruska vojna ali sedemtedenska vojna, julij–avgust 1866). Neposredna spora sta bila nerešeno vprašanje Šlezviga-Holštajna (Prusija je želela večji nadzor nad tema vojvodstvoma) in vprašanje organizacije Nemške konfederacije. Po pruski zmagi poleti 1866 je mirovni sporazum (med drugim s pogodbo iz Prage konec avgusta 1866) odprl pot za politično preurejanje severne Nemčije (severno od reke Majne). Glavno vlogo pri preoblikovanju je odigral pruski premier Otto von Bismarck, ki je deloval v imenu kralja Viljema I.

Ustanovitev in pravna ureditev

18. avgusta 1866 so Prusija in večina severnonemških dežel podpisale tako imenovano avgustovsko pogodbo. Dogovor je zajemal vojaško zavezništvo in izrazil namero o ustanovitvi tesnejše zvezne države. V nadaljevanju so se zvezi pridružile še nekatere druge države in mestne republike. Zavezništvo se je s sprejetjem ustave 1. julija 1867 preoblikovalo v zvezno obliko državne ureditve, ki se razlikuje od preprostega zavezništva (ima zvezne organe in zakonodajo), hkrati pa ni bila enotna centralizirana država — zvezne dežele so ohranile širok spekter notranjih pristojnosti. Ideje in poskusi za zvezno ureditev Nemčije so segali že v leta 1848, vendar je bila dejanska realizacija dosežena šele po pruski zmagi 1866.

Institucije, volitve in značilnosti oblasti

Ustava Severnonemške zveze je oblikovala ključne organe:

• Bundesrat – zvezni svet, kjer so bile zastopane posamezne dežele in ki je imel pomembno zakonodajno vlogo; v njem je imela Prusija zaradi svoje velikosti večji vpliv.
• Reichstag – zvezni parlament, ki je bil izvoljen neposredno po načelu splošne moške volilne pravice (vse polnoletne moške osebe so imele pravico voliti) in je predstavljal prebivalstvo severne Nemčije.
• Bundeskanzler (zvezni kancler) – izvršni vodja, ki ga je imenoval pruski kralj in je bil odgovoren za izvajanje zveznih odločitev; pomembno vlogo je vlogo zbral Otto von Bismarck.

Glavno mesto zveze je bilo Berlin, vojska pa je delovala pod enotnim poveljstvom, kar je poudarilo pruski vojaški vpliv. Gospodarsko je Nadaljevanje Zollvereina pomenilo olajšano trgovino in razvoj prometa med deželami znotraj zveze.

Vloga v poti k nemški enotnosti (1870–1871)

Severnonemška zveza je bila ključen korak proti politični združitvi Nemčije. Ko je izbruhnila francosko-pruska vojna (1870–1871), so se južnonemške države, z izjemo Avstrije, zaradi vojaških zavezništev povezale s severom. Zmaga proti Franciji je okrepila gibanje za enotno nemško državo. Po vojni je bil 18. januarja 1871 v dvorani ogledala v Versaillesu razglašen nemški cesar (Kaiser) — Kralj Viljem I. kot Nemški cesar — in kmalu zatem je severnonemška ustava postala temelj novega državnega reda. Ureditev, ki je nastala aprila 1871 kot ustava Nemškega cesarstva, je večino določb Severnonemške zveze ohranila in razširila na vse nemške dežele, ki so se pridružile cesarstvu.

Pomen in zapuščina

Severnonemška zveza je imela več pomembnih posledic:

• pravno in institucionalno je pripravila teren za nastanek enotnega Nemškega cesarstva, saj je njena ustava in administrativna praksa služila kot osnova za cesarsko ureditev;
• okrepila je gospodarsko in vojaško integracijo severne Nemčije ter pokazala, kako lahko prevlada ene velike dežele (Prusije) vodi do združitvenega procesa;
• vplivala je na razvoj parlamentarizma v Nemčiji, saj je uvedla neposredne volitve za zvezni parlament; hkrati pa je ohranila močan izvršni položaj kanclerja in prevlado monarhije.

Velik del pravne in upravne strukture Severnonemške zveze je preživel tudi v Nemškem cesarstvu, zato jo zgodovinarji štejejo za odločilno fazo pri oblikovanju moderne nemške države v obdobju 1866–1871.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Severnonemška konfederacija?

V: Kaj je bilo pred Severnonemško konfederacijo?

V: Kdaj je začela veljati severnonemška ustava?

V: Kaj je privedlo do avstrijsko-pruske vojne leta 1866?

V: Kdo je vodil Prusijo v tem obdobju?

V: Kdaj so Prusija in večina severnonemških držav podpisale sporazum?

V: V čem se zvezna država razlikuje od drugih oblik vladavine?

Išči po črki