Kraljevina Saška
Kraljevina Saška (nemško Königreich Sachsen) je obstajala od leta 1806 do leta 1918.
Od leta 1871 je bil del Nemškega cesarstva, po prvi svetovni vojni pa je postal del Weimarske republike. Njeno glavno mesto je bil Dresden, njena sodobna naslednica pa je Svobodna država Saška.
Pred letom 1806 je bila Saška volilno okrožje Saška v Svetem rimskem cesarstvu. To je pomenilo, da so bili knezi, ki so vladali na Saškem, knezi elektorji in so lahko pomagali pri izvolitvi novega cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Ko je Napoleon v bitki pri Austerlitzu premagal cesarja Frančiška II. in je cesarstvo razpadlo, je volilno okrožje postalo neodvisno kraljestvo. Zadnji saški volilec je postal kralj Friderik Avgust I.
Po bitki pri Jeni leta 1806 se je Saška pridružila Porenski konfederaciji in v njej ostala do njenega razpada leta 1813, ko je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu.
Katoliški vladar Saške je bil eden redkih nemških voditeljev, ki so podpirali Francoze. Saško je zasedla Rusija, 40 % kraljestva, vključno z zgodovinsko pomembnim Wittenbergom, domom protestantske reformacije, pa je zavzela Prusija, vendar je Friderik Avgust lahko ponovno vladal preostanku svojega kraljestva, ki je še vedno vključeval veliki mesti Dresden in Leipzig. Kraljevina se je pridružila tudi Nemški konfederaciji, novi organizaciji nemških držav, ki je nadomestila Sveto rimsko cesarstvo.
Avstrijsko-pruska vojna in nemško cesarstvo
Med avstrijsko-prusko vojno leta 1866 je bila Saška na strani Avstrije. Saška vojska je bila edina velika vojska, ki je pomagala Avstriji. Na mirovnih pogajanjih je Avstrija dejala, da Saška ne sme biti kaznovana. Druge dežele na severu Nemčije, vključno z velikim kraljestvom Hannover, je po vojni priključila (prevzela) Prusija. Te države so Avstriji obljubile pomoč, vendar so storile le malo, zato jim Avstrija na mirovnih pogajanjih ni poskušala pomagati.
Naslednje leto, leta 1867, se je Saška pridružila Severnonemški konfederaciji, ki jo je vodila Prusija. Ko je Prusija leta 1871 v francosko-pruskivojni premagala Francijo, je Otto von Bismarck konfederacijo preoblikoval v Nemško cesarstvo, cesar pa je postal Viljem I.
Janez I. je bil kot saški kralj podrejen cesarju, čeprav je tako kot drugi nemški knezi obdržal nekatere pravice suverenega vladarja, vključno s pošiljanjem veleposlanikov v druge države.
Kraljevina Saška leta 1895
Konec kraljestva
Vnuk Viljema I., cesar Viljem II., je leta 1918 po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni abdiciral. Saški kralj Friderik Avgust III. mu je sledil v abdikaciji, Kraljevina Saška pa je postala svobodna država Saška znotraj novoustanovljene Weimarske republike. Kraljevina Saška je trajala le 112 let.
Sorodne strani
- Saška
| · v · t · e
| ||
| Kraljestva | Prusija | Bavarska | Saška | Württemberg |
|
| Velika vojvodstva | Baden | Hessen | Mecklenburg: Schwerin, Strelitz | Oldenburg | Saxe-Weimar-Eisenach | |
| Vojvodstva | Anhalt | Brunswick | Saška: Altenburg, Coburg in Gotha, Meiningen | |
| Kneževine | Schaumburg-Lippe | Schwarzburg: Rudolstadt, Sondershausen | Lippe | Reuss: Elder, Junior | Waldeck-Pyrmont | |
| Mesta in države | Bremen | Hamburg | Lübeck | |
| Drugo | Alzacija-Lotarinija | Kolonialne posesti | |
Vprašanja in odgovori
V: Kako se je imenovalo kraljestvo, ki je obstajalo od leta 1806 do leta 1918?
O: Kraljevina Saška.
V: Kateri državi je Saška pripadla po prvi svetovni vojni?
O: Po prvi svetovni vojni je Saška postala del Weimarske republike.
V: Katero je bilo glavno mesto Saške?
O: Glavno mesto Saške je bil Dresden.
V: Pred letom 1806 je bila Saksonija v Svetem rimskem cesarstvu kakšna država?
O: Pred letom 1806 je bila Saška volilno okrožje v Svetem rimskem cesarstvu.
V: Kdo je postal kralj, ko je cesarja Frančiška II. pri Austerlitzu premagal Napoleon in je cesarstvo razpadlo?
O: Ko je Napoleon pri Austerlitzu premagal cesarja Frančiška II. in je cesarstvo razpadlo, je kralj postal Friderik Avgust I.
V: Katera organizacija je nadomestila Sveto rimsko cesarstvo po njegovem razpadu leta 1813?
O: Po razpadu leta 1813 je Sveti rimski imperij kot nova organizacija nemških držav nadomestila Nemška konfederacija.
V: Koliko ozemlja je Prusija odvzela Saški, potem ko jo je po porazu pri Jeni okupirala Rusija?
O: Po porazu pri Jeni je Prusija od Saksonije prevzela 40 % ozemlja, vključno z Wittenbergom, ki je pomemben kot dom protestantske reformacije.
