Predsedniška kampanja Bernieja Sandersa, mlajšega senatorja iz Vermonta in nekdanjega kongresnika iz Vermonta, se je začela 26. maja 2015 v Burlingtonu v Vermontu, ko je Sanders uradno napovedal svojo kandidaturo, ki je sledila neuradni napovedi 30. aprila.

Sanders je bil kot neodvisni kandidat in demokrat že vsaj od novembra 2013 obravnavan kot potencialni kandidat za predsednika Združenih držav Amerike. Čeprav je Sanders postal neodvisen, potem ko se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za kratek čas pridružil levičarski stranki Liberty Union, se številna njegova stališča ujemajo s stališči demokratske stranke. Sanders se v senatu povezuje z demokrati in je potrdil, da bo kandidiral kot demokrat.

26. julija 2016 je Sanders med poimenskim glasovanjem na konvenciji izgubil nominacijo proti Clintonovi.

Glavne teme kampanje

Sandersova kampanja je temeljila na boju proti gospodarski neenakosti in vplivu velikih korporacij na politiko. Njegove ključne zahteve so vključevale:

  • Medicare for All: univerzalni zdravstveni sistem z enim plačnikom, ki bi zamenjal zasebne zavarovalnice za osnovne zdravstvene storitve.
  • Brezplačno javno visokošolsko izobraževanje: odprava šolnin na javnih univerzah in kolegijih ter olajšave oziroma odpis študentskih dolgov.
  • Dvig minimalne plače: podpora zvezni minimalni plači v višini najmanj 15 USD na uro.
  • Regulacija finančnih institucij: strožje nadziranje velikih bank, obnova ločitve poslovanja in investicij (Glass–Steagall) in obdavčitev finančnih transakcij.
  • Klimatska politika: ambiciojni ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prehod na obnovljive vire energije.
  • Reforma volilnega sistema in financiranja kampanj: odprava vpliva velikih donacij in razveljavitev sodbe Citizens United preko zakonodaje ali ustavne spremembe.
  • Proti nekaterim trgovinskim sporazumom: kritičen odnos do sporazumov, ki po njegovem mnenju slabijo delavske pravice in zvišajo neenakost (npr. nasprotovanje TPP).

Financiranje in organizacija

Sandersova kampanja je bila znana po množičnem zbiranju majhnih donacij. Namesto velikega števila bogatih donatorjev je zanašal na široko bazo podpornikov, ki so prispevali majhne zneske prek spletnih platform. To je omogočilo hitro širjenje kampanje, velike množične shode in močno digitalno organizacijo znotraj držav. Volonterska mreža in lokalni odbori so igrali pomembno vlogo pri mobilizaciji volivcev.

Potek izbirnih bojev in volilni izidi

Sanders je dosegel pomembne zmage v več državah in caucusih, predvsem pa je bil močan med mlajšimi volivci in neodvisnimi volivci. Njegova kampanja je osvojila milijone glasov in pomembno število delegatov, vendar pa mu ni uspelo zbrati zadostnega števila zavezanih delegatov in superdelegatov, da bi premagal Hillary Clinton in osvojil nominacijo.

Med kampanjo so bile vidne razlike v demografiji podpornikov: Sanders je relativno manj dobival podpore med starejšimi in med afroameriškimi ter latinskoameričnimi skupnostmi v primerjavi s Clintonovo, medtem ko je bil izjemno priljubljen med mladimi in vbevajočimi volivci.

Spori in notranje razprave

Med kampanjo je prišlo do kritik in sporov, med drugim ob razkritju elektronskih sporočil DNC, ki so kazala na pristranskost dela vodstva DNC v korist Clintonove. To je povzročilo odstop vodilnih v DNC in povečalo napetosti med podporniki Sandersa in demokratskim vrhom. Kljub temu je Sanders na koncu podprl demokratsko stranko in pozval svoje podpornike, naj se združijo proti republikanskemu kandidatu v predsedniških volitvah.

Vpliv in zapuščina

Čeprav Sanders ni osvojil predsedniške nominacije, je njegova kampanja pomembno premaknila politični diskurz v ZDA. Veliko njegovih predlogov — univerzalno zdravstveno varstvo, brezplačna javna visokošolska izobrazba, višje minimalne plače in strožja regulacija finančnega sektorja — so postali osrednje teme v razpravah znotraj Demokratske stranke. Njegovo gibanje je spodbudilo večjo vključenost mladih volivcev in okrepilo progresivne organizacije, kar se je videlo tudi v kasnejših volilnih ciklih.

Sandersova kampanja je torej pomemben del sodobne ameriške politične zgodovine: pokazala je, da lahko progresivna platforma z velikim javnim odmevom in masovnim drobnim financiranjem konkurenčno izzove tradicionalne pokroviteljske strukture znotraj stranke.