Cornel West

Zgodnje življenje

West se je rodil v Tulsi v Oklahomi, odraščal pa je v Sacramentu v Kaliforniji, kjer je bil njegov oče generalni izvajalec za obrambno ministrstvo, mati pa učiteljica in ravnateljica. Po njej je poimenovana osnovna šola Irene B. West, Elk Grove, Kalifornija. Ko je bil West učenec, se je udeležil demonstracij za državljanske pravice. Kot predsednik razreda na srednji šoli je West organiziral proteste, na katerih je zahteval študij črnske tematike. Pozneje je zapisal, da je v mladosti občudoval "iskreno črnsko militantnost Malcolma X, izzivalni bes Stranke črnih panterjev [...] in živahno črnsko teologijo Jamesa Conea". Leta 1970 je West maturiral na srednji šoli Johna F. Kennedyja. Vpisal se je na univerzo Harvard in obiskoval predavanja filozofov Roberta Nozicka in Stanleyja Cavella. Leta 1973 je z odliko diplomiral iz bližnjevzhodnih jezikov in civilizacije. "Zahvaljujoč družini, cerkvi in črnskim družbenim gibanjem v šestdesetih letih," pravi, "sem na Harvard prišel brez sramu zaradi svojih afriških, krščanskih in militantnih dekoloniziranih pogledov. Še bolj poudarjeno, priznal in poudaril sem moč svojih črnskih stilov, manir in stališč, svojih krščanskih vrednot služenja, ljubezni, ponižnosti in boja ter svojega protikolonialnega čuta za samoodločbo zatiranih ljudi in narodov po vsem svetu."

Kariera

Doktorat in druge diplome

Leta 1980 je doktoriral na Princetonu, kjer je nanj vplival pragmatizem Richarda Rortyja. Naslov njegove disertacije je bil Ethics, historicism and the Marxist tradition (Etika, historicizem in marksistična tradicija), ki je bila pozneje revidirana in objavljena pod naslovom The Ethical Dimensions of Marxist Thought.

Sredi dvajsetih let se je vrnil na Harvard kot štipendist W. E. B. Du Boisa, nato pa je postal docent na teološkem semenišču Union v mestu New York. Leta 1985 se je zaposlil na bogoslovni fakulteti Yale, kjer je sčasoma postal skupni predavatelj ameriških študij. Na univerzi Yale je sodeloval pri protestih v kampusu za sindikat duhovnikov in odtujitev od apartheida v Južni Afriki. Na enem od protestov je bil aretiran in zaprt. Za kazen mu je uprava univerze preklicala dopust za pomlad 1987, zaradi česar se je moral z univerze Yale v New Havenu v Connecticutu, kjer je poučeval dva razreda, voziti čez Atlantski ocean na univerzo v Parizu.

Nato se je vrnil v Union in eno leto poučeval na Haverford College v Pensilvaniji, nato pa je odšel na Princeton, kjer je postal profesor religije in direktor programa afriško-ameriških študij (1988-1994). Sodeloval je s pisateljico Toni Morrison, da bi izboljšal program v Princetonu.

Leta 1994 je bil imenovan za profesorja afriško-ameriških študij na Univerzi Harvard, hkrati pa je bil imenovan tudi za profesorja na Harvardski bogoslovni šoli. West je vodil enega najbolj priljubljenih tečajev na univerzi, uvodni tečaj afriško-ameriških študij. Leta 1998 je bil imenovan za prvega univerzitetnega profesorja Alphonsa Fletcherja. Ta profesura je Westu omogočila poučevanje afriško-ameriških študij ter bogoslovja, religije in filozofije.

Leta 2001 se je West po sporu s predsednikom Harvarda Lawrenceom Summersom vrnil na Princeton, kjer poučuje še danes.

Je prejemnik več kot 20 častnih nazivov in ameriške knjižne nagrade ter dolgoletni član Demokratičnih socialistov Amerike, ki jim zdaj častno predseduje. Je tudi sopredsednik skupnosti Tikkun in mreže duhovnih naprednjakov. West je med drugim član upravnega odbora mednarodne organizacije Mostovi do pravičnosti. West je zelo iskan tudi kot govornik, pisec reklamnih sporočil in častni predsednik.

Kritiki, med njimi predvsem literarni urednik revije The New Republic Leon Wieseltier, so ga obtožili oportunizma, nesramnega nastopaštva in pomanjkanja znanstvene resnosti.

West ostaja pogosto citiran znanstvenik v popularnem tisku na področju afriško-ameriških študij in študij črnske teologije.

West je član bratovščine Alpha Phi Alpha. Je član Sveta za svetovno politiko bratovščine, možganskega trusta, katerega namen je razširiti vključenost bratovščine Alpha Phi Alpha v politiko ter družbeno in tekočo politiko, da bi vključevala mednarodne probleme.

Razvedrilna kariera

West se pojavi v filmih Matrica Reloaded in Matrica Revolutions, kjer igra svetnika Westa, ki je član sveta Ziona. Westov lik svetuje, da "razumevanje ni pogoj za sodelovanje". Poleg tega West skupaj z integralnim teoretikom Kenom Wilberjem poda filozofski komentar k vsem trem filmom Matrica v zbirki The Ultimate Matrix Collection.

Cornel West je večkrat nastopil tudi v dokumentarnih filmih, na primer leta 2008 v dokumentarnem filmu Examined Life, v katerem več akademikov razpravlja o filozofiji v resničnih okoliščinah. West "med vožnjo po Manhattnu primerja filozofijo z jazzom in bluesom ter nas opominja, kako intenzivno in poživljajoče je lahko umsko življenje". V pogovoru z Billom Withersom nastopa tudi v dokumentarnem filmu Still Bill. West pogosto nastopa tudi v politični pogovorni oddaji Real Time with Bill Maher.

Na glasbenem področju je West leta 2009 posnel recitacijo pesmi "Jim Crow" Johna Mellencampa, ki je bila vključena v pevčev boks set On the Rural Route 7609. Leta 2010 je dokončal snemanje s skupino The Cornel West Theory, ki jo je podprl West. Izdal je tudi dva hiphop/soul/spoken word albuma, enega pod imenom "Cornel West" (z naslovom Street Knowledge), drugega pa pod imenom "Cornel West & B.M.W.M.B.". (z naslovom Never Forget: A Journey of Revelations). Obe deli sta glasbeni izraz Westove osebne politike in prepričanj, ki jih je izrazil v svojih prejšnjih pisnih delih.

Spor z Lawrenceom Summersom

Leta 2000 je predsednik Harvarda postal ekonomist in nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers. Na zasebnem srečanju z Westom naj bi mu Summers očital, da prevečkrat manjka pri pouku, prispeva k inflaciji ocen, zanemarja resno znanstveno delo in preveč časa posveča svojim ekonomsko donosnim projektom. Nekateri pravijo, da naj bi Summers Westu predlagal, naj pripravi akademsko knjigo (delo, ki je značilno za višje profesorje na Harvardu). West je napisal več knjig, nekatere med njimi so bile pogosto citirane, vendar je bil njegov zadnji opus sestavljen predvsem iz soavtorskih in uredniških zvezkov. Po nekaterih poročilih naj bi Summers nasprotoval tudi Westovi zgoščenki Sketches of My Culture, ki so jo kritiki zavrnili, in njegovi politični kampanji. Po navedbah Westove knjige Democracy Matters ga je Summers neupravičeno obtožil, da je leta 2000 tri tedne zapored odpovedal pouk, da bi promoviral predsedniško kampanjo Billa Bradleyja. West trdi, da je v času svojega službovanja na Harvardu izpustil en pouk, "da bi imel glavni govor na konferenci o aidsu, ki jo je sponzoriral Harvard". Summers naj bi Westu tudi predlagal, da bi se moral, ker je imel naziv univerzitetnega profesorja na Harvardu in je torej poročal neposredno predsedniku, redno sestajati s Summersom in se pogovarjati o napredku svoje akademske produkcije.

West trdi, da je popularno poročanje o tej polemiki zameglilo resnična vprašanja, ki so bila v igri v njegovem sporu s Summersom. West trdi, da Summersova vizija akademske sfere ogroža globoko demokratično zavezanost, ki si prizadeva povezati akademijo z družbo na splošno, da bi izpolnila svoj namen izobraževati javnost. Trdi, da spor s Summersom kaže na dejstvo, da je "v univerzitetno življenje prodrla tržno usmerjena tehnokratska kultura, pri čemer sta ozko zasledovanje akademskih trofej in ustvarjanje prihodkov iz štipendij in poslovnih partnerstev prevladala nad temeljno odgovornostjo vzgoje mladih umov". Po Westovih besedah je bil v času spora v akademski skupnosti zelo cenjen, "imel je več akademskih referenc kot štirinajst od sedemnajstih drugih profesorjev harvardske univerze" in "imel skoraj dvakrat več takih referenc kot Summers sam". V tistem času se je West osredotočil na doseganje širšega občinstva v okviru svojih prizadevanj za spodbujanje državljanske angažiranosti - zlasti med mladimi - v upanju, da bo ponovno oživil to, kar imenuje globoka demokratična zavezanost, ki bi preprečila vdiranje političnega nihilizma, ki po njegovem mnenju ogroža prihodnost ameriške demokracije. Čeprav West ne zanika pomena akademikov, ki se ukvarjajo z bolj specializiranimi vprašanji svojih področij, odločno nasprotuje prepričanju, da se mora akademska sfera omejiti na te redke interese. Trdi, da imajo akademska sfera in akademiki pomembno vlogo pri spodbujanju javnega diskurza, ki je ni mogoče doseči, če se profesorji zaprejo v svoje slonokoščene stolpe, namesto da bi se ukvarjali s širšo družbo in pomembnimi vprašanji dneva. Konec koncev je bil po Westovem mnenju prav to temelj spora.

Summers ni želel komentirati podrobnosti pogovora z Westom, le izrazil je upanje, da bo West ostal na Harvardu. Kmalu zatem je bil West hospitaliziran zaradi raka na prostati. West se je pritožil, da mu Summers do nekaj tednov po operaciji ni poslal želja po zdravju, medtem ko je novopečena predsednica Princetona Shirley Tilghman pred zdravljenjem in po njem pogosto stopila v stik z njim. Leta 2002 je West zapustil univerzo Harvard in se vrnil na Princeton. West je v javnih intervjujih na Summersa preklinjal in ga v oddaji Tavisa Smileyja na NPR označil za "Ariela Šarona v visokem šolstvu". V odgovor na te pripombe je pet članov fakultete Princeton pod vodstvom profesorja molekularne biologije Jacquesa Roberta Fresca izjavilo, da na njegovo karakterizacijo" Summersa gledajo z "veliko nejevoljo" in da "takšna analogija nosi namige in implikacije ... ki se mnogim na fakulteti Princeton zdijo zelo neprimerne, celo odvratne in nesprejemljive".

Študentski časopis Harvardske univerze, The Harvard Crimson, je oktobra 2002 predlagal, da bi bila premisa serije Zakon in red: V tem primeru je bila podlaga za nastanek epizode Criminal Intent "Anti-Thesis" Westovi konflikti s Summersom.

Spor s predsednikom Barackom Obamo

West je leta 2008 javno podprl demokratskega predsedniškega kandidata, senatorja Baracka Obamo. 29. novembra 2007 je v gledališču Apollo Theater v Harlemu v zvezni državi New York govoril več kot 1.000 njegovim podpornikom. Vendar pa West zdaj Obamo označuje za "črno maskoto oligarhov z Wall Streeta in črno lutko korporativnih plutokratov". V nekem intervjuju je West dejal:

Kot mladi brat, ki odrašča v belem okolju, ima briljantnega afriškega očeta, se je vedno moral bati, da bo bel glavni s črno kožo. Vse, kar je kulturno poznal, je bilo belo.

Westove pripombe o predsedniku Obami so kritizirali tudi drugi Afroameričani, med njimi Melissa Harris-Perry in Al Sharpton.

West je leta 2009, ko je Obama prejel Nobelovo nagrado za mir, kritiziral predsednika Obamo in dejal, da bi Obama težko bil "vojni predsednik z nagrado za mir". West je svojo podporo Obami preklical v intervjuju aprila 2011, v katerem je dejal, da je Obama zgolj "črna maskota" ameriških elit in tudi "črna lutka korporativnih plutokratov".

Aktivizem

Pogledi na raso v Ameriki

West je ZDA označil za "rasistično patriarhalno" državo, v kateri "nadvlada belcev" še vedno določa vsakdanje življenje. "Bela Amerika," piše, "je bila v preteklosti šibka pri zagotavljanju rasne pravičnosti in se je še naprej upirala, da bi v celoti sprejela človeškost črncev." To je po njegovem mnenju povzročilo nastanek številnih "ponižanih in zatiranih ljudi, željnih identitete, pomena in samospoštovanja". Profesor West večino težav črnske skupnosti pripisuje "eksistencialni tesnobi, ki izhaja iz doživljanja ontoloških ran in čustvenih brazgotin, ki jih povzročajo belska nadrečna prepričanja in podobe, razširjene v ameriški družbi in kulturi".

West meni, da so napadi 11. septembra 2001 belim Američanom dali vpogled v to, kaj pomeni biti temnopolta oseba v Združenih državah Amerike - občutek "nevarnosti, nezaščitenosti, naključnega nasilja in sovraštva" zaradi tega, kar so. "Grdi teroristični napadi na nedolžne civiliste 11. septembra," je dejal, "so vso državo pahnili v modrico."

Politika

West se opisuje kot "nemarksistični socialist" (deloma zaradi Marxovega nasprotovanja religiji) in je častni predsednik Demokratičnih socialistov Amerike, ki jih je opisal kot "prvo večrasno socialistično organizacijo, ki je bila dovolj blizu moji politiki, da sem se ji lahko pridružil". V dokumentarnem filmu The Burly Man Chronicles (Najdemo ga v zbirki The Ultimate Matrix Collection), posvečenem Matrici, se je opisal tudi kot "radikalni demokrat, sumničav do vseh oblik oblasti".

West meni, da je bilo "strmoglavljenje grdega totalitarnega režima Sadama Huseina zaželeno", vendar je bila vojna v Iraku rezultat "nepoštene manipulacije" Busheve administracije. Trdi, da jastrebi Busheve administracije "niso zgolj konservativne elite in desničarski ideologi", ampak so "evangeličanski nihilisti - opiti od moči in gnani od velikih iluzij o ameriški prevladi nad svetom". Dodaja: "Doživljamo žalostno gangsterizacijo Amerike, nebrzdano hlastanje po moči, bogastvu in statusu." West meni, da je kapitalizem temeljni vzrok teh domnevnih ameriških strasti, in opozarja: "Temeljni fundamentalizem prostega trga trivializira skrb za javni interes. V srca zaskrbljenih delavcev vnaša strah in negotovost. Zaradi njega so v denar usmerjeni in z javnomnenjskimi raziskavami obsedeni izvoljeni uradniki ustrežljivi do korporativnih ciljev dobička - pogosto na račun skupnega dobrega."

West je sodeloval pri projektih, kot sta Million Man March in Hip-Hop Summit Russella Simmonsa, ter sodeloval z javnimi osebnostmi, kot sta Louis Farrakhan in Al Sharpton, ki mu je West leta 2004 svetoval pri predsedniški kampanji.

Leta 2000 je West delal kot višji svetovalec demokratskega predsedniškega kandidata Billa Bradleyja. Ko je Bradley v primarnih volitvah izgubil, je West postal pomemben podpornik Ralpha Naderja in celo govoril na nekaterih Naderjevih zborovanjih. Nekateri Zeleni so si prizadevali, da bi Westa povabili k predsedniškemu kandidatu leta 2004. West je to zavrnil, ker je aktivno sodeloval v kampanji Ala Sharptona. West je skupaj z drugimi vidnimi podporniki Naderja iz leta 2000 podpisal izjavo "Vote to Stop Bush", v kateri je pozval napredne volivce v državah, kjer se bo zgodil preobrat, naj volijo Johna Kerryja, čeprav se s številnimi Kerryjevimi politikami močno ne strinjajo.

Aprila 2002 sta West in rabin Michael Lerner izvedla državljansko nepokorščino na ameriškem zunanjem ministrstvu "v znak solidarnosti s trpečimi palestinskimi in izraelskimi brati in sestrami". West je dejal: "Ohraniti moramo stik s človečnostjo obeh strani." Maja 2007 se je West pridružil demonstracijam proti "krivicam, s katerimi se zaradi izraelske okupacije sooča palestinsko ljudstvo", in "da bi opozoril na to 40-letno parodijo pravice". Leta 2011 je West pozval Univerzo v Arizoni, naj se odpove podjetjem, ki imajo dobiček od izraelske okupacije palestinskih ozemelj.

West je tudi sopredsednik skupnosti Tikkun. Bil je sopredsednik delovne skupine za opolnomočenje staršev pri Nacionalni organizaciji za starševstvo in sodeloval v Nacionalnem pogovoru predsednika Clintona o rasi. Javno je podprl revijo In These Times in jo označil za: "Najbolj ustvarjalna in izzivalna časopisna revija ameriške levice". Je tudi urednik revije Sojourners Magazine.

West podpira organizacijo People for the Ethical Treatment of Animals (PETA) v njeni kampanji Kentucky Fried Cruelty, katere cilj je odpraviti nečloveško ravnanje s piščanci, ki ga PETA opisuje kot nečloveško ravnanje KFC. West je naveden na letakih organizacije PETA: "Čeprav večina ljudi piščancev ne pozna tako dobro kot mačke in pse, so piščanci zanimivi posamezniki z enako razvitimi osebnostmi in interesi kot psi in mačke, s katerimi si mnogi od nas delijo življenje."

Leta 2008 je West v rockumentarnem filmu Call+Response predstavil svoj pogled na aktualno globalno problematiko moderniziranega suženjstva in trgovine z ljudmi.

West je član kampanje za mir in demokracijo.

Med predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016 je West močno podpiral senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa in vodil njegovo kampanjo. Ko je Sanders izgubil demokratsko nominacijo, je West podprl Jill Stein iz Stranke zelenih.

Objavljena dela

• Črna teologija in marksistična misel (1979)
• Prerokujte osvoboditev! Afroameriško revolucionarno krščanstvo (1982)
• Preroški fragmenti (1988)
• Ameriško izogibanje filozofiji: Genealogija pragmatizma (1989)
• Lomljenje kruha: (z Bell Hooks, 1991): Uporniško črnsko intelektualno življenje (skupaj z Bell Hooks)
• Etične razsežnosti marksistične misli (1991)
• Onkraj evropocentrizma in multikulturalizma (1993)
• Rasa je pomembna (1993)
• Ohranjanje vere: Filozofija in rasa v Ameriki (1994)
• Judje in črnci: (z rabinom Michaelom Lernerjem, 1995).
• Prihodnost rase (s Henryjem Louisom Gatesom, Jr., 1996)
• Obnovitev upanja: pogovori o prihodnosti črnske Amerike (1997)
• Vojna proti staršem: Kaj lahko storimo za oblegane ameriške mame in očete (s Sylvio Ann Hewlett, 1998)
• Prihodnost ameriškega progresivizma (z Robertom Ungerjem, 1998)
• Afriško-ameriško stoletje: kako so temnopolti Američani oblikovali naše stoletje (s Henryjem Louisom Gatesom, Jr., 2000)
• Cornel West: (urednik George Yancy) (2001)
• Demokracija je pomembna: Zmaga v boju proti imperializmu (2004)
• Komentar k filmom Matrica, Matrica Reloaded in Matrica Revolutions; glej The Ultimate Matrix Collection (s Kenom Wilberjem, 2004).
• Postanalitična filozofija, ki jo je uredil John Rajchman.
• Upanje na vrvici: (2008).
• Brat West: (2009).
• The Rich and the Rest of Us: A Poverty Manifesto (s Tavisom Smileyjem, 2012).
• Pro+Agonist: Umetnost nasprotovanja (2012)