Laburistična stranka Združenega kraljestva – definicija, zgodovina in vodstvo
Laburistična stranka je glavna levosredinska politična stranka v Združenem kraljestvu. Gre za stranko s socialdemokratskimi koreninami, ki jo sestavljajo delavske organizacije, sindikati in različne napredne skupine. Tradicionalno je ena od dveh glavnih političnih sil v državi od začetka 20. stoletja in je igrala ključno vlogo pri oblikovanju sodobne britanske države, zlasti pri uveljavitvi univerzalne zdravstvene oskrbe in širšega socialnega varstva.
Zgodovina
Laburistična stranka je nastala konec 19. in v začetku 20. stoletja kot politični izraz rastočega delavskega gibanja, sindikatov in socialističnih skupin. Prvi laburistični vladi je vodil Ramsay MacDonald (1924 in 1929–1931). Po drugi svetovni vojni je vlado pod vodstvom C. R. Attleeja (1945–1951) zaznamovala obsežna državnopravna preobrazba: uvedba socialne države, nacionalizacije ključnih panog in ustanovitev Nacionalne zdravstvene službe (NHS) leta 1948.
V naslednjih desetletjih je stranka doživljala vzpone in padce — od vlad Harolda Wilsona in Jamesa Callaghana do obdobjev opozicije v 1980. in zgodnjih 1990. let. Prelomnica je bil projekt "New Labour" pod vodstvom Tonyja Blaira, ki je Laburiste popeljal nazaj v vlado z zmago leta 1997; stranka je bila pri oblasti do leta 2010 (Blair, nato Gordon Brown). Po letu 2010 je sledilo obdobje v opoziciji, notranjih sporov in prestrukturiranja, kar je vrhunec doseglo z volilnim porastom podpore in spremembami vodstva v zadnjih letih.
Politična usmeritev in glavne politike
- Ideologija: socialdemokracija in demokratični socializem v širšem spektru — poudarek na javnih storitvah, socialni pravičnosti, delovni pravici in regulaciji trga.
- Gospodarstvo: spodbujanje rasti ob ohranjanju močne javne storitve, podpora progresivnemu obdavčenju in investicijam v infrastrukturo ter javni sektor.
- Javno zdravstvo in izobraževanje: močna podpora NHS in javnim šolam kot temeljnima stebroma socialne politike.
- Okolje in podnebne politike: vse večji poudarek na zelenih naložbah, zmanjševanju izpustov in energetski tranziciji.
- Evropska vprašanja: v stranki so bile deljene perspektive glede EU in brexita; tradicionalno ima Laburistična stranka močne proevropske frakcije, hkrati pa v stranki obstajajo tudi bolj kritični glasovi.
Organizacija, povezave in prisotnost
Laburistična stranka je tesno povezana s številnimi sindikati, ki ostajajo pomemben del strukture in financ stranke. Stranka ima ločene organizacijske enote v sestavnih delih Združenega kraljestva — na primer Scottish Labour in Welsh Labour — ter mladinsko organizacijo (Young Labour). V lokalnih oblastih ima stranka dolgo tradicijo zastopanosti in je pogosto ena od največjih skupin v lokalnih svetih.
V preteklosti je imela pomembno vlogo tudi v škotski in londonski politiki: do volitev leta 2007 je v škotskem parlamentu pogosto nastopala kot vodilna sila (v nekaterih obdobjih v koaliciji s škotskimi liberalnimi demokrati)) in je bila velika sila v londonski skupščini, čeprav je bil župan Londona do maja 2016 član konservativne stranke. Prav tako je Laburistična stranka ena od glavnih strank v lokalni samoupravi.
Vodstvo in znani voditelji
Laburistična stranka je imela številne znane voditelje, ki so pustili pomemben pečat na britanski politiki. Med njimi so:
- Ramsay MacDonald — prvi laburistični premier
- Clement Attlee — povojni premier, avtor uveljavitve NHS in socialne države
- Tony Blair — vodja "New Labour" in premier od 1997
- Gordon Brown — premier in finančni minister v obdobju Blaira
- Jeremy Corbyn — prejšnji vodja stranke (2015–2020), znan po levem programu in pritisku na javne izdatke ter reformo notranje strukture stranke
- sir Keir Starmer, ki je bil izvoljen 4. aprila 2020 — sedanji vodja, ki je usmeril stranko k širši volilni privlačnosti in prestrukturiranju po obdobju notranjih delitev
Pomen in izzivi
Laburistična stranka ostaja ključna sila v britanski politiki, s stalno nalogo uravnotežiti zavezanost socialni pravičnosti z zahtevami sodobne gospodarstva in volilnega centra. Glavni izzivi vključujejo prepričanje širših slojev volilnega telesa, obvladovanje notranjih frakcijskih vprašanj in odzivanje na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, gospodarska negotovost in spremembe na delovnem trgu.
Stranka še naprej vpliva na javno razpravo v Združenem kraljestvu in preko svojih kandidatov in politik oblikuje nacionalno politiko na številnih področjih. Njena prihodnost bo odvisna od sposobnosti obnove zavez ter učinkovitega naslavljanja skrbi volivcev.
Keir Starmer je vodja laburistične stranke od 4. aprila 2020.
Politična prepričanja
Večina privržencev laburistične stranke verjame v naslednje stvari:
- Železnice v Združenem kraljestvu bi bilo treba vrniti v javno last (znano tudi kot ponovna nacionalizacija železnic).
- Vlada bi morala vlagati denar v širitev in posodobitev javnega prevoza (npr. avtobusov in vlakov).
- Povečati bi bilo treba davek na podjetja z milijardami in več milijoni funtov.
- Povečati je treba davek na dohodek 5 % najbolje plačanih.
- Vlada bi morala storiti več za boj proti izogibanju davkom.
- Podpora sindikatom.
- Vlada bi morala imeti možnost omejiti višino najemnine, ki jo lahko zaračunavajo najemodajalci (tako imenovani nadzor najemnin).
- Minimalno plačo je treba zvišati.
- Podpirajte pravice delavcev.
- Zgraditi bi bilo treba več občinskih hiš.
- Nasprotovanje varčevalnim ukrepom.
- Povečanje izdatkov za nacionalno zdravstveno službo (NHS).
- Podpirajte socialno državo.
- Univerzitetne šolnine je treba odpraviti.
Zgodovina
Stranka je bila uradno ustanovljena leta 1906, takoj po splošnih volitvah, kot naslednica Delavskega predstavniškega odbora, ustanovljenega leta 1900. Leta 1918 je stranka sprejela novo ustavo z zavezo k socializmu oziroma socializaciji industrije. To je bilo mogoče najti v 4. členu. Laburistična stranka je leta 1945 prvič zmagala na splošnih volitvah. Od leta 1951 so bili laburisti trinajst let v opoziciji, v tem času pa so potekali resni boji med levim in desnim krilom stranke. Vodja levega krila je bil Aneurin Bevan. Njegovi privrženci so se imenovali "bevanovci". Želeli so manj konfrontacijsko politiko v zunanjih zadevah in več socialističnih ukrepov. Vodji desnega krila sta bila Clement Attlee in Hugh Gaitskell. Menila sta, da se je zahodni kapitalizem zelo spremenil ter da socializem in javna lastnina nista tako pomembna. Gaitskell je na konferenci leta 1959 skušal iz ustave stranke odstraniti klavzulo 4, vendar mu to ni uspelo.
Leta 1994 je Tony Blair prisilil laburistično stranko, da je opustila klavzulo 4. To je bil pomemben korak k preoblikovanju stranke v "nove laburiste".
Leta 2015 je svojo kandidaturo za vodenje laburistične stranke napovedal Jeremy Corbyn. Sprva je veljal za socialističnega obrobnega kandidata, vendar je pozneje v anketah postal vodilni kandidat in dobil podporo večine sindikatov, povezanih v laburistično stranko, ter treh sindikatov, ki vanjo niso povezani. Dne 12. septembra 2015 je bil z 59,5 % glasov v prvem krogu volitev izvoljen za vodjo laburistične stranke.
Pretekli voditelji (od leta 1906)
- Keir Hardie, 1906-1908
- Arthur Henderson, 1908-1910
- George Nicoll Barnes, 1910-1911
- Ramsay MacDonald, 1911-1914
- Arthur Henderson, 1914-1917
- William Adamson, 1917-1921
- John Robert Clynes, 1921-1922
- Ramsay MacDonald, 1922-1931
- Arthur Henderson, 1931-1932
- George Lansbury, 1932-1935
- Clement Attlee, 1935-1955
- Hugh Gaitskell, 1955-1963
- George Brown, 1963 (igralec)
- Harold Wilson, 1963-1976
- James Callaghan, 1976-1980
- Michael Foot, 1980-1983
- Neil Kinnock, 1983-1992
- John Smith, 1992-1994
- Margaret Beckett, 1994 (igralstvo)
- Tony Blair, 1994-2007
- Gordon Brown, 2007-2010
- Harriet Harman, 2010 (igralka)
- Ed Miliband, 2010-2015
- Harriet Harman, 2015 (igralka)
- Jeremy Corbyn, 2015-2020
- Keir Starmer, od leta 2020 do danes
Laburistični predsedniki vlad
| Ime | Portret | Država rojstva | Čas v uradu |
|
| Škotska | 1924; 1929–1931 | |
| Clement Attlee |
| Anglija | 1945–1951 |
| Harold Wilson |
| Anglija | 1964–1970; 1974–1976 |
| James Callaghan |
| Anglija | 1976–1979 |
| Tony Blair |
| Škotska | 1997–2007 |
|
| Škotska | 2007–2010 |
Vprašanja in odgovori
V: Katera vrsta politične stranke je laburistična stranka v Združenem kraljestvu?
O: Laburistična stranka je socialdemokratska stranka.
V: Kako dolgo je laburistična stranka ena glavnih političnih strank v Združenem kraljestvu?
O: Laburistična stranka je bila ena od dveh glavnih političnih strank v Združenem kraljestvu od začetka 20. stoletja do danes.
V: Koliko sedežev ima laburistična stranka v spodnjem domu britanskega parlamenta?
O: Laburistična stranka ima 202 od 650 sedežev, kar pomeni, da je druga največja stranka v spodnjem domu britanskega parlamenta.
V: Kdo je trenutni vodja laburistične stranke?
O: Sedanji vodja laburistične stranke je sir Keir Starmer, ki je aprila 2020 prevzel položaj od Jeremyja Corbyna.
V: Kdaj je bila laburistična stranka na oblasti v britanski vladi?
O: Laburistična stranka je bila na oblasti v vladi Združenega kraljestva od leta 1997 do 2010.
V: Ali je laburistična stranka trenutno na oblasti ali v opoziciji v Združenem kraljestvu?
O: Laburistična stranka je trenutno v Združenem kraljestvu v opoziciji.
V: Ali je laburistična stranka največja skupina v londonski skupščini?
O: Da, laburistična stranka je največja skupina v londonski skupščini.
