Varčevanje
Varčevalni ukrepi (politično-ekonomski) so vladni ukrepi, ki poskušajo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj. To storijo z manjšo porabo, zvišanjem davkov, obojim ali na druge pametne načine.
Varčevalne ukrepe uporabljajo vlade, ki težko odplačujejo svoje dolgove. Namen teh ukrepov je zmanjšati proračunski primanjkljaj s približevanjem javnofinančnih prihodkov izdatkom.
V večini makroekonomskih modelov varčevalne politike na splošno povečujejo brezposelnost, saj se zmanjša javna poraba. Zmanjšana javna poraba zmanjšuje javno in morda tudi zasebno zaposlovanje. Tudi zvišanje davkov lahko zmanjša potrošnjo, saj zmanjša razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Nekateri pravijo, da lahko zmanjšanje porabe povzroči višje razmerje med dolgom in BDP, saj so tudi sami javni izdatki del BDP.
Po veliki recesiji so na primer varčevalni ukrepi v številnih evropskih državah kljub manjšim proračunskim primanjkljajem povzročili povečanje brezposelnosti in razmerja med dolgom in BDP. Ko gospodarstvo deluje na ravni zmogljivosti ali blizu nje, lahko večja kratkoročna poraba primanjkljaja (spodbude) povzroči zvišanje obrestnih mer. Posledica tega je zmanjšanje zasebnih naložb. S tem se zmanjša gospodarska rast. Kadar obstajajo presežne zmogljivosti, lahko spodbude povzročijo povečanje zaposlenosti in proizvodnje.
Sorodne strani
- Funkcionalne finance
- Neoliberalizem
- Načrtovano krčenje
- Ekonomija "trikle-down
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so varčevalni ukrepi?
O: Varčevalni ukrepi so vladni ukrepi, s katerimi se poskuša zmanjšati proračunski primanjkljaj z manjšo porabo, zvišanjem davkov in na druge načine.
V: Zakaj vlade uporabljajo varčevalne ukrepe?
O: Varčevalne ukrepe uporabljajo vlade, ker težko odplačujejo svoje dolgove.
V: Kakšne so posledice varčevalnih ukrepov?
O: V večini makroekonomskih modelov varčevalne politike na splošno povečajo brezposelnost, saj se zmanjša državna poraba. Zmanjšana vladna poraba zmanjšuje javno in morda tudi zasebno zaposlovanje.
V: Kako lahko povečanje davkov vpliva na potrošnjo?
O: Zvišanje davkov lahko zmanjša potrošnjo, saj zmanjša razpoložljivi dohodek gospodinjstev.
V: Ali lahko zmanjšanje porabe povzroči višje razmerje med dolgom in BDP?
O: Da, zmanjšanje porabe lahko povzroči višje razmerje med dolgom in BDP, ker so državni izdatki del BDP.
V: Kaj se je zgodilo z evropskimi državami po uvedbi varčevalnih ukrepov po veliki recesiji?
O: Po veliki recesiji so varčevalnim ukrepom v številnih evropskih državah kljub manjšim proračunskim primanjkljajem sledili naraščajoča brezposelnost in razmerje med dolgom in BDP.
V: Kaj se zgodi, ko gospodarstvo deluje na ravni zmogljivosti ali blizu nje in se poveča poraba sredstev za spodbujanje gospodarstva?
O: Kadar gospodarstvo deluje na ravni zmogljivosti ali blizu nje, lahko večja kratkoročna poraba primanjkljaja (spodbude) povzroči zvišanje obrestnih mer, zaradi česar se zmanjšajo zasebne naložbe, kar nato zmanjša gospodarsko rast. Če pa so zmogljivosti presežne, lahko spodbude povzročijo povečanje zaposlenosti in proizvodnje.
