Hillary Diane Rodham Clinton (rojena 26. oktobra 1947) je ameriška političarka. Med letoma 2009 in 2013 je bila 67. državna sekretarka Združenih držav Amerike. Clintonova je bila na volitvah leta 2016 kandidatka demokratske stranke za predsednicoZDA. Je nekdanja ameriška senatorka, prva dama Združenih držav Amerike in prva dama Arkansasa.

Izobrazba in zgodnje delo

Hillary Rodham je odraščala v okrožju Chicago suburbs. Diplomirala je na Wellesley College (1969) in pozneje pridobila doktorat prava (J.D.) na Yale Law School (1973). Po končanem študiju je delala kot odvetnica in svetovalka; med drugim je delala v podjetju Rose Law Firm v Arkansasu, kjer se je ukvarjala tudi z zadevami, povezanimi z otroki in socialnimi storitvami. Leta 1975 se je poročila z nekdanjim predsednikom Združenih držav Amerike Billom Clintonom. Njuna hčerka Chelsea se je rodila leta 1980.

Politična pot

Clintonova je bila aktivna že kot prva dama Arkansasa in kasneje Združenih držav. Leta 1993 je kot prva dama ZDA zagovarjala obsežnejše reforme zdravstvenega sistema, čeprav predlogi takrat niso bili sprejeti. Leta 2000 je bila izvoljena v ameriški senat kot senatorka iz New Yorka in je mandat opravljala med letoma 2001 in 2009; leta 2006 je bila ponovno izvoljena. S tem je postala prva nekdanja prva dama, izvoljena v ameriški senat.

Leta 2008 je bila kandidatka na volitvah za novega predsednika; v tekmi za predsedniško nominacijo Demokratske stranke ZDA leta 2008, pa je po končani tekmi izgubila proti Baracku Obami. Po izidu primarnih volitev je sprejela vlogo v Obamovi administraciji kot državna sekretarka.

Državna sekretarka (2009–2013)

Med letoma 2009 in 2013 je bila 67. državna sekretarka pod predsednikom Barackom Obamo. Kot vodja zunanje politike ZDA je Clintonova vodila diplomacijo v obdobju po finančni krizi in med dogodki arabske pomladi. Ena temeljnih pobud je bila t. i. "reset" odnosov z Rusijo v začetnih letih njenega mandata, prav tako je imela pomembno vlogo pri odzivih na dogodke v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, vključno z odločitvami glede Libije. Clintonova je pogosto izpostavila tudi vprašanja človekovih pravic in vloge žensk v mednarodni politiki.

Predsedniški kampanji 2008 in 2016

Leta 2007/2008 je kandidirala za predsedniški položaj in se potegovala za predsedniško nominacijo Demokratske stranke, vendar je izgubila v primarnih volitvah proti Baracku Obami. Aprilu 2015 je Clintonova napovedala, da se bo ponovno potegovala za predsedniški položaj na predsedniških volitvah v ZDA leta 2016. Med demokratskimi predsedniškimi primarnimi volitvami se je Clintonova soočila z izzivi senatorja iz Vermonta Bernieja Sandersa. Clintonova je 6. junija 2016 dosegla število delegatov, ki ji je omogočilo, da je postala predvidena kandidatka Demokratske stranke.

V splošnih volitvah 8. novembra 2016 je volitve izgubila proti Donaldu Trumpu. Čeprav ni zmagala v volitvah po volilnem kolegiju, je Clintonova dobila več glasov volivcev po vsej državi (popular vote), kar je bil pomemben zgodovinski dosežek kot prva ženska, ki je prejela nominacijo ene od dveh največjih ameriških strank za predsednico države.

Kontroverzije in preiskave

Clintonova je bila v svoji politčni karieri večkrat predmet javnih razprav in preiskav. Med najbolj odmevnimi sta bili zadevi napada na konzulat v Benghaziju leta 2012 in uporaba zasebnega elektronskega strežnika za uradno elektronsko pošto v času službovanja kot državna sekretarka. Dogodek z e-pošto je predmet obsežne preiskave FBI, ki je oktobra 2016 sporočila, da ne bo priporočila kazenskih obtožb, čeprav je preiskava izpostavila neprimerne prakse pri ravnanju z nekaterimi dokumenti. Tudi preiskave o dogodkih v Benghaziju so prinesle različne ugotovitve; nobena ni privedla do kazenskih obtožb proti Hillary Clinton.

Avtorske in dobrodelne aktivnosti, poznejše delo

Hillary Clinton je avtorica več knjig, med njimi spominskih del in analiz političnih tem (npr. "Living History", "Hard Choices" in osebni pogled na volitve "What Happened"). Skupaj s svojo družino je povezana tudi s Clinton Foundation, ki je bila predmet hvale za dobrodelno delo, a tudi kritik glede sprejemanja donacij. Po volitvah 2016 je ostala aktivna v javnem življenju kot govornica, avtorica in podpornica dogodkov ter politik Demokratske stranke; leta 2020 je javno podprla kandidaturo Joeja Bidena.

Pomen in zapuščina

Hillary Clinton velja za eno najbolj prepoznavnih žensk v sodobni ameriški politiki. Njena pot vključuje prelomne vloge — od prve dame na zvezni ravni do izvolitve v senat in imenovanja za državnega sekretarja — ter zgodovinski dosežek kot prva ženska, ki je prejela predsedniško nominacijo ene od glavnih strank v ZDA. Njena kariera je vplivala na razprave o vlogi žensk v politiki, zunanji politiki ZDA in vprašanjih, povezanih z javnim zaupanjem in odgovornostjo izvoljenih predstavnikov.