Parlament Združenega kraljestva: struktura, vloga in zgodovina

Poglobljen vodnik po parlamentu Združenega kraljestva: struktura, vloge in zgodovina, vključno z House of Commons, House of Lords in položajem suverena.

Parlament Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je najvišji zakonodajni organ v Združenem kraljestvu in britanskih čezmorskih ozemljih. Edini ima parlamentarno suverenost nad vsemi drugimi političnimi organi. Na njegovem čelu je suveren, kraljica Elizabeta II.

Parlament ima zgornji dom (House of Lords) in spodnji dom (House of Commons). Kraljica je tretji del parlamenta.

Parlament se je razvil iz zgodnjesrednjeveških svetov škofov in grofov, ki so svetovali angleškim vladarjem.

Posodobitev o monarhu

V zgornjem odstavku je ohranjen izvirni povezani zapis o kraljici Elizabeti II, vendar je treba navesti, da se je od 2022 spreminjalo: po njeni smrti je monarh Združenega kraljestva postal kralj Charles III. V vlogi suverena je danes torej kralj Charles III, vendar ostaja ustavna vloga monarha večinoma reprezentativna in ceremonijalna.

Struktura parlamenta

Parlament sestavljajo trije deli: monarh (suveren), House of Lords (zgornji dom) in House of Commons (spodnji dom).

• House of Commons: sestavljen je iz približno 650 poslancev (Members of Parliament, MPs), ki jih volivci izbirajo na volitvah po sistemu "first‑past‑the‑post". Commons je glavni zakonodajni organ: predlaga, sprejema in zavrača zakone, nadzira proračun ter izbira vlado. Predsednik (Speaker) vodi delo doma in skrbi za neodvisnost postopkov.
• House of Lords: sestavljen iz življenjskih peerov (life peers), nekaterih naslovenih plemičev, dednih članov (v omejenem številu) in uradnih škofov (Lords Spiritual). Število članov je spremenljivo in znaša približno 700–800. Lords pregleda, predlaga spremembe in zadržuje zakonodajo, vendar ima omejena pooblastila glede dokončne zavrnitve zakonov, zlasti po Parliament Acts.
• Monarh (suveren): formalno potrjuje zakone z royal assent (kraljevsko soglasje), odpira vsako zasedanje parlamenta z State Opening in igra simbolno vlogo v ustavnem sistemu.

Vloga in pristojnosti parlamenta

• Zakonodaja: priprava, obravnava in sprejem zakonov. Postopek vključuje več branj, delovnih in izbirnih odborov ter usklajevanja med obema domovoma (t. i. "ping‑pong").
• Nadzor vlade: vprašanja premieru (Prime Minister's Questions), parlamentarni odbori, interpelacije, zahteve po poročilih in preiskave parlamenta nad izvajanjem politike.
• Upravljanje javnih financ: odobritev proračuna, davkov in porabe. Samo House of Commons ima zadnjo besedo pri finančnih zadevah.
• Oblikovanje in menjava vlade: vlado običajno sestavi vodja stranke s parlamentarno večino v House of Commons. Parlament lahko vlado zruši s konstruktivnim nezaupnim glasovanjem.
• Mednarodni vidiki: ratifikacija mednarodnih pogodb pogosto zahteva zakonodajo za izvajanje zavez (čeprav formalna ratifikacija ni izključno parlamentarna). Po Brexitu se je vloga parlamenta pri zakonodaji in ratifikaciji zaostrila.
• Prerogative in zakonodajna suverenost: parlament ima načeloma neomejeno suverenost in lahko sprejema zakone, ki zadevajo vse dele države in britanska čezmorska ozemlja, čeprav so nekatere oblasti prenesene na regionalne parlamentarne organe.

Delovni postopki in nadzor

Parlament uporablja več mehanizmov za obravnavo zakonov in nadzor nad vlado:

• Branja zakonskih predlogov: prvo branje (predstavitev), drugo branje (splošna razprava o načelu), obravnava v odborih (podrobna analiza), poročevalska faza in tretje branje (končna razprava).
• Parlamentarni odbori: select committees preiskujejo delovanje ministrstev, nadzorujejo javne izdatke (Public Accounts Committee) in povzemajo priporočila, ki pogosto vplivajo na politiko.
• Redne seje zaradi vprašanj in razprav: vključujejo tudi urgentna vprašanja in posebno razpravo o aktualnih dogodkih.
• Stavke in glasovanja: večina zakonodajnih odločitev se sprejema z glasovanjem, ki odraža parlamentarno oziroma strankarsko dinamiko.

Zgodovinski razvoj

Razvoj parlamenta je dolg in postopni proces:

• Zgodnji viri: parlament izvira iz zgodnjesrednjeveških svetov škofov in grofov, ki so svetovali angleškim vladarjem.
• Magna Carta (1215) in kasnejše listine: postavile so temelje za omejevanje monarhove oblasti in zaščito pravic premožnih subjektov, kar je sčasoma omogočilo širitev parlamentarnih pravic.
• Model Parliament (1295): prva stalna oblika, ki je vključevala predstavnike meščanov in je začela trajno prakso zastopanosti različnih slojev.
• 17. stoletje: spori o pristojnostih med parlamentom in krono so privedli do angleške državljanske vojne in kasneje do Glorious Revolution (1688) in Bill of Rights (1689), ki sta utrdila parlamentarno prevlado.
• Unije: 1707 (Združitev Anglije in Škotske) in 1801 (vključitev Irske) so preoblikovale parlamentarne strukture v britanski državni okvir.
• 19. in 20. stoletje: obdobje volilnih reform (Reform Acts), širjenja volilne pravice, nastanka moderne strankarske politike in postopnega zmanjševanja absolutnih pristojnosti Lordsov.
• 20. stoletje in naprej: pomembni zakoni vključujejo Parliament Acts (1911, 1949), ki omejujeta moč House of Lords, ter House of Lords Act 1999, ki je odpravila večino dednih sedežev. Devolucija v poznih 1990‑ih je prenesla zakonodajne pristojnosti na škotski, valižanski in severnoirski parlament/avtonomne skupščine.

Prostor in ceremonije

Parlament zaseda Palace of Westminster v Londonu. Pomembne ceremonije vključujejo State Opening of Parliament (državno odprtje), kjer monarh prebere vladin program v govoru s prestola (Speech from the Throne). Parlament ima tudi bogato tradicijo simbolike, protokolov in posebnih členov, ki urejajo vedenje poslancev in rokovanje s postopki.

Odnos do devolution in čezmorskih ozemelj

Čeprav je parlament formalen suveren, so bile v zadnjih desetletjih nekatere zakonodajne oblasti prenesene na regionalne institucije (Škotska, Wales, Severna Irska). Dejanska avtonomija teh teles je določena z zakonodajo parlamenta. Prav tako ima parlament glavno vlogo pri upravljanju odnosov z britanskimi čezmorskimi ozemlji in pri sprejemanju zakonodaje, ki vpliva nanje.

Zaključek

Parlament Združenega kraljestva je osrednja institucija britanske ustavne ureditve: kot najvišji organ zakonodaje in nadzora nad vlado igra ključno vlogo pri oblikovanju politike in ohranjanju demokratične odgovornosti. Njegova struktura, postopki in pravice so rezultat stoletij zgodovinskega razvoja in še naprej evoluirajo, da bi se odzivali na sodobne politične izzive.

 Kako deluje britanski parlament

Parlament Združenega kraljestva je razdeljen na tri ločene dele: spodnji dom (House of Commons), zgornji dom (lordi) in monarh. Večina zakonodajne moči je skoncentrirana v spodnjem domu parlamenta (House of Commons). Sestavlja ga 650 poslancev. Te izvolijo prebivalci Združenega kraljestva, da jih zastopajo v spodnjem domu parlamenta. Vodja politične stranke, ki ima večino poslancev, običajno postane predsednik vlade, vendar ne vodja države, ki je rezerviran za vladarja. Spodnji dom začne sprejemati večino zakonov, preostali izvirajo iz Lordske zbornice, in odloča o stopnjah obdavčitve na podlagi volitev drugih dednih vrstnikov in dveh drugih dednih vrstnikov, ki imata v Lordski zbornici ceremonialne funkcije. To sta grof maršal, ki je vedno vojvoda norfolški, in lord veliki komornik, markiz Cholmondeley. Lordska zbornica ima pristojnost, da zavrne predloge zakonov, razen zakonov o denarju (davčnih zakonov), in prisili Spodnjo zbornico, da jih ponovno obravnava. Če lordska zbornica dvakrat vloži veto na predlog zakona ali zavleče javni predlog zakona za več kot eno leto, potem lahko spodnji dom parlamenta v skladu z določbami zakonov o parlamentu izsili sprejem zakona, razen če ga je pripravila lordska zbornica.

V ustavni monarhiji je monarhinja (zdaj kraljica Elizabeta II.) suveren in je teoretično vir vse oblasti v Združenem kraljestvu. Predlogi zakonov morajo prejeti kraljevo privolitev, preden postanejo zakoni parlamenta, monarh pa je odgovoren za sklic, razpustitev in razpustitev parlamenta, običajno po nasvetu sedanjega predsednika vlade. Zdaj je zelo redko, da bi monarh ugovarjal, vendar vladar še vedno ohrani to pravico, ki jo lahko uporabi, če je to potrebno.

Kako predlog zakona postane parlamentarni akt

Predlogi zakonov se lahko začnejo obravnavati v spodnjem domu parlamenta ali v lordski zbornici.

Predzakonodajni nadzor: Skupni odbor obeh domov pregleda predlog zakona in glasuje o spremembah, ki jih vlada lahko sprejme ali zavrne. Poročila so v poznejših fazah vplivna, saj se zavrnjena priporočila odborov ponovno obravnavajo in se o njih glasuje.

Prvo branje: Ni glasovanja. Predlog zakona je predstavljen, natisnjen, pri predlogih zakonov zasebnih poslancev pa je določen datum druge obravnave.

Drugo branje: Razpravi o splošnih načelih predloga zakona sledi glasovanje.

Faza odbora: Odbor obravnava vsako določbo predloga zakona in lahko predlaga spremembe.

Faza poročila: Možnost za spremembo predloga zakona. Parlament obravnava klavzule, h katerim so bile vložene spremembe.

Tretja obravnava: Razprava o spremenjenem končnem besedilu. V tej fazi se lahko v Lordih vložijo dodatni predlogi sprememb.

Prehod: Predlog zakona se nato pošlje drugemu domu, ki ga lahko spremeni.

 Prvo branje: Enaki postopki

 Drugo branje: Isti postopki

Faza odbora: Enaki postopki

Faza poročila: Enaki postopki

 Tretja obravnava: Isti postopki

Prehod: Predlog zakona se nato vrne v prvotni dom.

Predzakonodajni nadzor: Preučitev vseh sprememb.

Predlog zakona se nato pošlje v postopek za kraljevo privolitev, in če je sprejeta, postane zakon.

Priprava nove zakonodaje Vrste predlogov zakonov Postopek predloga zakona Prva obravnava Druga obravnava Faza odbora Commons Faza odbora Lords Faza poročila Tretja obravnava Sprejem v drugem domu Kraljeva privolitev Delegirana zakonodaja

Prikaz zakonodajnega postopka.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri je najvišji zakonodajni organ v Združenem kraljestvu?

V: Kdo je na čelu parlamenta?

V: Kako se izbirajo člani parlamenta?

V: Kdaj se je začel razvoj parlamenta?

V: Kdaj je bil ustanovljen prvi parlament Združenega kraljestva?

V: Kako se je imenoval britanski zakonodajni organ med letoma 1801 in 1927?

Išči po črki