Parlament Združenega kraljestva

 Kako deluje britanski parlament

Parlament Združenega kraljestva je razdeljen na tri ločene dele: spodnji dom (House of Commons), zgornji dom (lordi) in monarh. Večina zakonodajne moči je skoncentrirana v spodnjem domu parlamenta (House of Commons). Sestavlja ga 650 poslancev. Te izvolijo prebivalci Združenega kraljestva, da jih zastopajo v spodnjem domu parlamenta. Vodja politične stranke, ki ima večino poslancev, običajno postane predsednik vlade, vendar ne vodja države, ki je rezerviran za vladarja. Spodnji dom začne sprejemati večino zakonov, preostali izvirajo iz Lordske zbornice, in odloča o stopnjah obdavčitve na podlagi volitev drugih dednih vrstnikov in dveh drugih dednih vrstnikov, ki imata v Lordski zbornici ceremonialne funkcije. To sta grof maršal, ki je vedno vojvoda norfolški, in lord veliki komornik, markiz Cholmondeley. Lordska zbornica ima pristojnost, da zavrne predloge zakonov, razen zakonov o denarju (davčnih zakonov), in prisili Spodnjo zbornico, da jih ponovno obravnava. Če lordska zbornica dvakrat vloži veto na predlog zakona ali zavleče javni predlog zakona za več kot eno leto, potem lahko spodnji dom parlamenta v skladu z določbami zakonov o parlamentu izsili sprejem zakona, razen če ga je pripravila lordska zbornica.

V ustavni monarhiji je monarhinja (zdaj kraljica Elizabeta II.) suveren in je teoretično vir vse oblasti v Združenem kraljestvu. Predlogi zakonov morajo prejeti kraljevo privolitev, preden postanejo zakoni parlamenta, monarh pa je odgovoren za sklic, razpustitev in razpustitev parlamenta, običajno po nasvetu sedanjega predsednika vlade. Zdaj je zelo redko, da bi monarh ugovarjal, vendar vladar še vedno ohrani to pravico, ki jo lahko uporabi, če je to potrebno.

Kako predlog zakona postane parlamentarni akt

Predlogi zakonov se lahko začnejo obravnavati v spodnjem domu parlamenta ali v lordski zbornici.

Predzakonodajni nadzor: Skupni odbor obeh domov pregleda predlog zakona in glasuje o spremembah, ki jih vlada lahko sprejme ali zavrne. Poročila so v poznejših fazah vplivna, saj se zavrnjena priporočila odborov ponovno obravnavajo in se o njih glasuje.

Prvo branje: Ni glasovanja. Predlog zakona je predstavljen, natisnjen, pri predlogih zakonov zasebnih poslancev pa je določen datum druge obravnave.

Drugo branje: Razpravi o splošnih načelih predloga zakona sledi glasovanje.

Faza odbora: Odbor obravnava vsako določbo predloga zakona in lahko predlaga spremembe.

Faza poročila: Možnost za spremembo predloga zakona. Parlament obravnava klavzule, h katerim so bile vložene spremembe.

Tretja obravnava: Razprava o spremenjenem končnem besedilu. V tej fazi se lahko v Lordih vložijo dodatni predlogi sprememb.

Prehod: Predlog zakona se nato pošlje drugemu domu, ki ga lahko spremeni.

 Prvo branje: Enaki postopki

 Drugo branje: Isti postopki

Faza odbora: Enaki postopki

Faza poročila: Enaki postopki

 Tretja obravnava: Isti postopki

Prehod: Predlog zakona se nato vrne v prvotni dom.

Predzakonodajni nadzor: Preučitev vseh sprememb.

Predlog zakona se nato pošlje v postopek za kraljevo privolitev, in če je sprejeta, postane zakon.

Priprava nove zakonodaje Vrste predlogov zakonov Postopek predloga zakona Prva obravnava Druga obravnava Faza odbora Commons Faza odbora Lords Faza poročila Tretja obravnava Sprejem v drugem domu Kraljeva privolitev Delegirana zakonodaja

Prikaz zakonodajnega postopka.

Zgodovina

V srednjem veku in zgodnjem novem veku so na Britanskem otočju obstajala tri kraljestva - Anglija, Škotska in Irska -, ki so imela ločene parlamente. Zakon o uniji iz leta 1707 je združil Anglijo in Škotsko v parlament Velike Britanije, zakon o uniji iz leta 1800 pa je Irsko vključil v parlament Združenega kraljestva. Parlament v Westminstru v Londonu se včasih imenuje "mati vseh parlamentov".

Angleški parlament

Angleški parlament izvira iz anglosaškega Witenagemota. Na spletni strani 1066je Viljem Normandijski uvedel fevdalni sistem, v katerem se je pred sprejemanjem zakonov posvetoval s svetom. Leta 1215 je ta svet od kralja Janeza dobil Magno listino, ki je določala, da kralj ne sme zaračunavati ali pobirati nobenih davkov (razen fevdalnih, ki so jih bili do tedaj vajeni), razen s soglasjem svojega kraljevega sveta, ki se je počasi razvil v parlament.

Leta 1265 je Simon de Montfort, šesti grof Leicesterski, sklical prvi izvoljeni parlament. Zakonodaja Walesa iz let 1535-42 je priključila Wales kot del Anglije in pripeljala valižanske predstavnike v parlament.

Ko je Elizabeto I. leta 1603 nasledil škotski kralj Jakob VI. (Jakob I. v Angliji), sta obe državi prešli pod njegovo oblast, vendar je vsaka obdržala svoj parlament.

Škotski parlament

Na Škotskem v visokem srednjem veku je bil kraljevi svet škofov in grofov začetek parlamenta iz leta 1235.

Irski parlament

Irski parlament je bil ustanovljen, da bi zastopal angleško skupnost v Irskem lordstvu, vendar Irci, ki so bili rojeni v galščini, niso smeli voliti ali kandidirati; prvo znano zasedanje je bilo leta 1264. Leta 1541 je Henrik VIII. razglasil Irsko kraljestvo. Gaelski irski lordi so se zdaj lahko udeležili irskega parlamenta kot enakovredni večinskim lordom angleškega porekla.

Sorodne strani

• Poslanci, izvoljeni na splošnih volitvah v Združenem kraljestvu leta 2005
• Angleški parlament
• Seznam parlamentarnih okrožij v Združenem kraljestvu
• Parlamentarni postopek