Dvanajsti amandma k ustavi Združenih držav Amerike

Besedilo

Elektorji se zberejo v svojih zveznih državah in z glasovnicami volijo predsednika in podpredsednika, od katerih vsaj eden ne sme biti prebivalec iste zvezne države kot oni sami; na glasovnicah navedejo osebo, za katero so glasovali za predsednika, in na ločenih glasovnicah osebo, za katero so glasovali za podpredsednika, ter sestavijo ločene sezname vseh oseb, za katere so glasovali za predsednika, in vseh oseb, za katere so glasovali za podpredsednika, ter števila glasov za vsakega od njih; te sezname podpišejo in potrdijo ter zapečatene pošljejo na sedež vlade Združenih držav, in sicer predsedniku senata; -- predsednik senata v navzočnosti senata in predstavniškega doma odpre vsa potrdila in nato se glasovi preštejejo; -- oseba, ki ima največje število glasov za predsednika, postane predsednik, če je to število večina vseh imenovanih elektorjev; če nihče nima take večine, potem predstavniški dom izmed oseb, ki imajo največje število glasov, ki ne presega treh, na seznamu oseb, za katere se glasuje za predsednika, takoj z glasovanjem izbere predsednika. Pri izbiri predsednika pa se glasuje po zveznih državah, pri čemer ima predstavnik vsake zvezne države en glas; kvorum v ta namen sestavlja član ali člani iz dveh tretjin zveznih držav, za izbiro pa je potrebna večina vseh zveznih držav. [In če predstavniški dom ne izbere predsednika, kadarkoli mu je dodeljena pravica do izbire, pred četrtim dnem marca naslednje leto, potem podpredsednik opravlja naloge predsednika, kot v primeru smrti ali druge ustavne nesposobnosti predsednika. --]* Podpredsednik je oseba, ki je dobila največje število glasov za podpredsednika, če je to število večina od celotnega števila imenovanih elektorjev, če pa nihče nima večine, potem podpredsednika izbere Senat izmed dveh najvišjih številk na seznamu; kvorum za to je sestavljen iz dveh tretjin celotnega števila senatorjev, za izbiro pa je potrebna večina celotnega števila. Vendar nobena oseba, ki po ustavi ne izpolnjuje pogojev za opravljanje funkcije predsednika, ne more biti upravičena do funkcije podpredsednika Združenih držav.

Ozadje

Na ustavni konvenciji leta 1787 so obravnavali več različnih predlogov za izvolitev predsednika. Nekateri so želeli, da bi predsednika izbral kongres. Drugi predlogi so vključevali izbiro s strani državnih zakonodajalcev, guvernerjev ali kongresnega odbora. Ob koncu konvencije je bilo vprašanje predano odboru, imenovanemu Odbor enajstih, za preostale zadeve. Ti so oblikovali sistem, imenovan volilni kolegij. Načrt je bil sprejet in dodan ustavi.

Leta 1789 je volilni kolegij soglasno izvolil Georgea Washingtona za prvega predsednika. Ponovno je bil izvoljen leta 1792. V obeh primerih je bil edini predsednik, ki je prejel vse elektorske glasove. Na volitvah leta 1796 Washington ni želel kandidirati. Za predsednika in podpredsednika sta kandidirala njegov podpredsednik John Adams in njegov protikandidat Thomas Pinckney. Alexander Hamilton je skušal s svojim vplivom doseči, da bi Pinckney dobil več glasov in bi Adams ponovno postal podpredsednik. Vendar se je načrt izjalovil, ko je Thomas Jefferson dobil več glasov kot Pinckney, vendar je Adams dobil več elektorskih glasov. Tako je Adams postal predsednik, Jefferson pa podpredsednik.

Predsedniške volitve leta 1800 so pokazale globoke težave sistema volilnega kolegija. Jefferson se je ponovno pomeril z Adamsom. Oba sta imela kandidata. Pinckney je bil ponovno Adamsov protikandidat za federalistično stranko. Aaron Burr je bil Jeffersonov sopotnik v demokratsko-republikanski stranki. Jefferson in Burr sta prejela enako število glasov, kar je pomenilo neodločen izid med kandidatoma iste politične stranke. V skladu z ustavo je moral o tem odločiti predstavniški dom. V predstavniškem domu sta se ponovno izenačila s 35 glasovi. Šele pri 36. glasovanju se je pat pozicija razrešila in Jefferson je bil izvoljen za predsednika.

Rešitev tega problema je postal dvanajsti amandma. Kongres ga je predlagal 9. decembra 1803. Tri dni pozneje je bil predložen državam v ratifikacijo. Ratificiralo ga je štirinajst od takratnih sedemnajstih držav in 25. septembra 1804 je bila sprememba dodana ustavi.

Določbe

Volilni kolegij je ostal enak tudi z dvanajsto spremembo. Spremenil pa se je postopek izbire predsednika in podpredsednika. V skladu z dvanajsto spremembo mora volivec ločeno glasovati za predsednika in podpredsednika. Če nihče ne dobi večine glasov, postopek ostane enak kot prej; odloča predstavniški dom.