Velikonočni upor 1916 v Dublinu: upor za irsko neodvisnost
Strasten povzetek Velikonočnega upora 1916 v Dublinu: boji, voditelji, množične žrtve in boj za irsko neodvisnost — ključni trenutek irske zgodovine.
Velikonočni upor je bil upor v Dublinu na Irskem na veliko noč leta 1916. Začelo se je 24. aprila 1916 in končalo 29. aprila 1916. Izvedli so ga člani Irske republikanske bratovščine in pripadniki Irske državljanske vojske. Protestirali so proti britanski vladavini na Irskem. Vzrok vstaje je bil del širšega gibanja za irsko neodvisnost, ki je raslo zaradi zavrnitve polne samouprave (Home Rule), vpliva prve svetovne vojne in nacionalističnih idej.
Potek vstaje
Načrtovano število upornikov je bilo sprva večje, a so Irci med drugim izgubili podporo, ker so na poti iz Nemčije ujeli sir Roger Casementa, ki je poskušal pripeljati orožje. Zaradi težav z dobavo orožja je v vstaji dejansko sodelovalo približno 1 200–1 500 mož. Od teh jih je približno 300 zavzelo General Post Office (GPO) v Dublinu pod vodstvom Pádraiga Pearseja in Jamesa Connollyja, kjer je Pearse pred branjem Proklamacije razglasil irsko republiko. Druge skupine so zavzele ključne točke v mestu, med njimi St Stephen's Green, hotel Shelbourne, Boland's Mills in Jacobs Factory. Sprva so britanske oblasti zaradi velikonočnih praznikov pokazale manjšo takojšnjo reakcijo, vendar so kmalu poslale velike okrepitev iz vojske in policije ter upor zatrle.
Glavni spopadi in taktične poteze
Največji spopadi so potekali okoli industrijskih točk, kot je Boland's Mills, kjer je Éamon de Valera ukazal svojim možem, naj streljajo na britanske vojake, imenovane Sherwood Foresters, ko so ti pristali v mestu. Irske sile so uporabile lokalne zgradbe in tovarne kot trdnjave, medtem ko so britanske enote zasedle višje številčne in tehnološke prednosti, vključno z artilerijo na ladjah. Dublin so britanske sile obkolile in bombardirale, med drugim z artilerijo nameščeno na kraljevi mornariški ladji HMS Helga, kar je močno poškodovalo območja, vključno z GPO. Po šestih dneh obleganja so se preostali uporniki morali predati.
Voditelji in signatarji Proklamacije
Vstop v upor so vodili znani nacionalni voditelji in vojaški organizatorji. Pádraig Pearse je javno prebral Proklamacijo irske republike pred GPO. Med glavnimi voditelji in podpisniki Proklamacije so bili:
- Pádraig Pearse
- Thomas J. Clarke
- Seán Mac Diarmada
- Thomas MacDonagh
- Éamonn Ceannt
- James Connolly
- Joseph Plunkett
James Connolly je bil med obsojenimi in usmrčenimi, čeprav je bil hudo ranjen. Roger Casement, ki je skušal zagotoviti nemško pomoč, so Britanci ujeli ob prihodu v Irsko; bil je obsojen in kasneje usmrčen.
Število žrtev, škoda in civilne posledice
Spopadi so povzročili velike civilne žrtve in obsežno škodo v središču Dublina. Vojna škoda in uničenje stavb, posebej okoli GPO, je bilo veliko. Poročila o številu žrtev se razlikujejo glede na vir; britanske uradne številke so poročale o okoli 155 mrtvih vojakih in več sto ranjenih, medtem ko so irski uporniki imeli tudi številne mrtve in ranjene. Celotna števila smrtnih žrtev (vključno s civilisti) po različnih ocenah znašajo nekaj sto do približno 400–500 ljudi; med njimi je bilo veliko civilistov, ki so stradali v navzkrižnem ognju ali bili žrtve uničenja mestnih naselij.
Reakcija oblasti in posledice
Po zaustavitvi vstaje so britanske oblasti v Dublinu razglasile vojaško upravo, izvedle hitre vojašne sodbe in obsodile ter usmrčile 16 voditeljev vstaje, kar je močno vplivalo na javno mnenje. Izvršene usmrtitve in obsežna uničenja so v irski javnosti povzročile sočutje do upornikov in pospešile rast podpore za republikanizem. Mnogi udeleženci in simpatizerji so bili zaprti ali internirani.
Daljnji pomen
Velikonočni upor ni takoj prinesel neodvisnosti, je pa bil prelomnica v moderni irski zgodovini. Dogodek je okrepil gibanje, ki je kasneje preko volitev in vojaške kampanje pripeljalo do Irish War of Independence (1919–1921) in nadaljnjih političnih premikov, ki so vodili do ustanovitve Irskega prostega stanu ter delne neodvisnosti. Nekateri udeleženci vstaje, na primer Éamon de Valera, so kasneje postali osrednji politični voditelji v neodvisni Irski.
Velikonočni upor 1916 ostaja pomemben simbol irske borbe za samostojnost, njegova zapuščina pa je še danes del irske nacionalne zavesti — v spominu, literaturi in javnih obeležjih po vsej državi.
Po uporu
Po spopadu v času velikonočne vstaje so voditeljem upora sodili na britanskih sodiščih in jih obsodili na smrt. Štirinajst so jih britanski vojaki usmrtili v zaporu Kilmainham v Dublinu. Zapornikom so z zavezanimi očmi zavezali oči in jih ustrelili. Med njimi sta bila tudi voditelja Patrick Pearse in James Connolly. V Corku na Irskem so kasneje ustrelili še enega voditelja, Thomasa Kenta. Rogerja Casementa so obesili v Londonu v Angliji.
Ljudje v Dublinu so bili sprva zmedeni in jezni, saj je veliko ljudi umrlo, oskrba s hrano pa je bila prekinjena. Toda ko so Britanci ustrelili voditelje, so jim nekateri Irci začeli slediti in jih podpirati v znak sočutja do njihovega cilja. Velikonočna vstaja je bila glavni razlog za nastanek Irske republike in irske vojne za neodvisnost.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila velikonočna vstaja?
O: Velikonočna vstaja je bil upor v Dublinu na Irskem na veliko noč leta 1916. Izvedli so ga člani Irske republikanske bratovščine in pripadniki Irske državljanske vojske, da bi protestirali proti britanski vladavini na Irskem.
V: Kdaj se je zgodil?
O: Velikonočna vstaja se je začela 24. aprila 1916 in končala 29. aprila 1916.
V: Koliko ljudi je sodelovalo v vstaji?
O: Sprva so Irci načrtovali, da bo mesto napadlo večje število ljudi, vendar je zaradi ujetja sira Rogerja Casementa z orožjem v vstaji sodelovalo le približno 1 250 ljudi.
V: Kdo jih je vodil v boj?
O: Pádraig Pearse in James Connolly sta jih vodila v bitko na General Post Office (GPO) v Dublinu. Druge skupine je vodil Éamon de Valera, ki je svojim možem naročil, naj streljajo na britanske vojake, imenovane Sherwood Foresters, ko so se ti izkrcali v mestu.
V: Koliko ljudi je umrlo med spopadi?
O: Med spopadi je bilo ubitih približno 200 ljudi, še več pa jih je bilo ranjenih. Irski uporniki so izgubili najmanj 70 mož, več kot 1 000 jih je bilo ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 100 irskih državljanov.
V: Kaj se je zgodilo po šestih dneh spopadov?
O: Po šestih dneh bojev je ladja HMS Helga izstrelila velike artilerijske topove na General Post Office, kar je povzročilo veliko škodo, kmalu zatem pa so se Irci predali. Šestnajst voditeljev je bilo po predaji ustreljenih.
V: Kaj se je po vstaji zgodilo z Dublinom?
O: Po vstaji je Dublin ostal močno poškodovan, več sto ljudi je umrlo ali bilo ranjenih zaradi navzkrižnega ognja ali streljanja z obeh strani med bitko.
Iskati