Velikonočni upor je bil upor v Dublinu na Irskem na veliko noč leta 1916. Začelo se je 24. aprila 1916 in končalo 29. aprila 1916. Izvedli so ga člani Irske republikanske bratovščine in pripadniki Irske državljanske vojske. Protestirali so proti britanski vladavini na Irskem. Vzrok vstaje je bil del širšega gibanja za irsko neodvisnost, ki je raslo zaradi zavrnitve polne samouprave (Home Rule), vpliva prve svetovne vojne in nacionalističnih idej.
Potek vstaje
Načrtovano število upornikov je bilo sprva večje, a so Irci med drugim izgubili podporo, ker so na poti iz Nemčije ujeli sir Roger Casementa, ki je poskušal pripeljati orožje. Zaradi težav z dobavo orožja je v vstaji dejansko sodelovalo približno 1 200–1 500 mož. Od teh jih je približno 300 zavzelo General Post Office (GPO) v Dublinu pod vodstvom Pádraiga Pearseja in Jamesa Connollyja, kjer je Pearse pred branjem Proklamacije razglasil irsko republiko. Druge skupine so zavzele ključne točke v mestu, med njimi St Stephen's Green, hotel Shelbourne, Boland's Mills in Jacobs Factory. Sprva so britanske oblasti zaradi velikonočnih praznikov pokazale manjšo takojšnjo reakcijo, vendar so kmalu poslale velike okrepitev iz vojske in policije ter upor zatrle.
Glavni spopadi in taktične poteze
Največji spopadi so potekali okoli industrijskih točk, kot je Boland's Mills, kjer je Éamon de Valera ukazal svojim možem, naj streljajo na britanske vojake, imenovane Sherwood Foresters, ko so ti pristali v mestu. Irske sile so uporabile lokalne zgradbe in tovarne kot trdnjave, medtem ko so britanske enote zasedle višje številčne in tehnološke prednosti, vključno z artilerijo na ladjah. Dublin so britanske sile obkolile in bombardirale, med drugim z artilerijo nameščeno na kraljevi mornariški ladji HMS Helga, kar je močno poškodovalo območja, vključno z GPO. Po šestih dneh obleganja so se preostali uporniki morali predati.
Voditelji in signatarji Proklamacije
Vstop v upor so vodili znani nacionalni voditelji in vojaški organizatorji. Pádraig Pearse je javno prebral Proklamacijo irske republike pred GPO. Med glavnimi voditelji in podpisniki Proklamacije so bili:
- Pádraig Pearse
- Thomas J. Clarke
- Seán Mac Diarmada
- Thomas MacDonagh
- Éamonn Ceannt
- James Connolly
- Joseph Plunkett
James Connolly je bil med obsojenimi in usmrčenimi, čeprav je bil hudo ranjen. Roger Casement, ki je skušal zagotoviti nemško pomoč, so Britanci ujeli ob prihodu v Irsko; bil je obsojen in kasneje usmrčen.
Število žrtev, škoda in civilne posledice
Spopadi so povzročili velike civilne žrtve in obsežno škodo v središču Dublina. Vojna škoda in uničenje stavb, posebej okoli GPO, je bilo veliko. Poročila o številu žrtev se razlikujejo glede na vir; britanske uradne številke so poročale o okoli 155 mrtvih vojakih in več sto ranjenih, medtem ko so irski uporniki imeli tudi številne mrtve in ranjene. Celotna števila smrtnih žrtev (vključno s civilisti) po različnih ocenah znašajo nekaj sto do približno 400–500 ljudi; med njimi je bilo veliko civilistov, ki so stradali v navzkrižnem ognju ali bili žrtve uničenja mestnih naselij.
Reakcija oblasti in posledice
Po zaustavitvi vstaje so britanske oblasti v Dublinu razglasile vojaško upravo, izvedle hitre vojašne sodbe in obsodile ter usmrčile 16 voditeljev vstaje, kar je močno vplivalo na javno mnenje. Izvršene usmrtitve in obsežna uničenja so v irski javnosti povzročile sočutje do upornikov in pospešile rast podpore za republikanizem. Mnogi udeleženci in simpatizerji so bili zaprti ali internirani.
Daljnji pomen
Velikonočni upor ni takoj prinesel neodvisnosti, je pa bil prelomnica v moderni irski zgodovini. Dogodek je okrepil gibanje, ki je kasneje preko volitev in vojaške kampanje pripeljalo do Irish War of Independence (1919–1921) in nadaljnjih političnih premikov, ki so vodili do ustanovitve Irskega prostega stanu ter delne neodvisnosti. Nekateri udeleženci vstaje, na primer Éamon de Valera, so kasneje postali osrednji politični voditelji v neodvisni Irski.
Velikonočni upor 1916 ostaja pomemben simbol irske borbe za samostojnost, njegova zapuščina pa je še danes del irske nacionalne zavesti — v spominu, literaturi in javnih obeležjih po vsej državi.