Velikonočni upor
Velikonočni upor je bil upor v Dublinu na Irskem na veliko noč leta 1916. Začelo se je 24. aprila 1916 in končalo 29. aprila 1916. Izvedli so ga člani Irske republikanske bratovščine in pripadniki Irske državljanske vojske. Protestirali so proti britanski vladavini na Irskem.
Irci so sprva načrtovali, da bo mesto napadlo večje število mož. Vendar so na poti iz Nemčije ujeli moža z imenom sir Roger Casement, ki je imel orožje, Irci pa so imeli zelo malo orožja. Zato je v vstaji sodelovalo le približno 1 250 moških. Od teh jih je približno 300 odšlo v General Post Office (GPO) v Dublinu pod vodstvom Pádraiga Pearseja in Jamesa Connollyja. Druge skupine so zavzele različne dele mesta, na primer St Stephen's Green, hotel Shelbourne, Boland's Mills in Jacobs Factory. Sprva se Britanci zaradi velikonočnih praznikov niso upirali, kmalu pa jih je v Dublin prišlo več, da bi se borili proti Ircem.
Največji spopadi so potekali v Bolands Mills, kjer je Éamon de Valera ukazal svojim možem, naj streljajo na britanske vojake, imenovane Sherwood Foresters, ko so ti pristali v mestu. V streljanju je bilo ubitih približno 200 ljudi, še več pa jih je bilo ranjenih. V spopadih se je veliko dogajalo tudi na trgu St. Stephen's Green, kjer so Irci izgubili veliko ljudi. Po šestih dneh so bili Irci izčrpani in so jih obstreljevali z ogromnimi artilerijskimi topovi, nameščenimi na britanski ladji HMS Helga. Generalni poštni urad je bil hudo prizadet in Irci so se kmalu predali. Šestnajst irskih voditeljev je bilo po vstaji ustreljenih.
Britanci so priznali, da so zaradi irskega streljanja izgubili 155 mož, 200 pa jih je bilo ranjenih. Irski uporniki so izgubili najmanj 70 mož, več kot 1 000 pa jih je bilo ranjenih. V navzkrižnem ognju je bilo ubitih tudi najmanj 100 irskih državljanov. Po vstaji je bil Dublin v zelo slabem stanju, več sto ljudi pa je bilo ubitih.
Po uporu
Po spopadu v času velikonočne vstaje so voditeljem upora sodili na britanskih sodiščih in jih obsodili na smrt. Štirinajst so jih britanski vojaki usmrtili v zaporu Kilmainham v Dublinu. Zapornikom so z zavezanimi očmi zavezali oči in jih ustrelili. Med njimi sta bila tudi voditelja Patrick Pearse in James Connolly. V Corku na Irskem so kasneje ustrelili še enega voditelja, Thomasa Kenta. Rogerja Casementa so obesili v Londonu v Angliji.
Ljudje v Dublinu so bili sprva zmedeni in jezni, saj je veliko ljudi umrlo, oskrba s hrano pa je bila prekinjena. Toda ko so Britanci ustrelili voditelje, so jim nekateri Irci začeli slediti in jih podpirati v znak sočutja do njihovega cilja. Velikonočna vstaja je bila glavni razlog za nastanek Irske republike in irske vojne za neodvisnost.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila velikonočna vstaja?
O: Velikonočna vstaja je bil upor v Dublinu na Irskem na veliko noč leta 1916. Izvedli so ga člani Irske republikanske bratovščine in pripadniki Irske državljanske vojske, da bi protestirali proti britanski vladavini na Irskem.
V: Kdaj se je zgodil?
O: Velikonočna vstaja se je začela 24. aprila 1916 in končala 29. aprila 1916.
V: Koliko ljudi je sodelovalo v vstaji?
O: Sprva so Irci načrtovali, da bo mesto napadlo večje število ljudi, vendar je zaradi ujetja sira Rogerja Casementa z orožjem v vstaji sodelovalo le približno 1 250 ljudi.
V: Kdo jih je vodil v boj?
O: Pádraig Pearse in James Connolly sta jih vodila v bitko na General Post Office (GPO) v Dublinu. Druge skupine je vodil Éamon de Valera, ki je svojim možem naročil, naj streljajo na britanske vojake, imenovane Sherwood Foresters, ko so se ti izkrcali v mestu.
V: Koliko ljudi je umrlo med spopadi?
O: Med spopadi je bilo ubitih približno 200 ljudi, še več pa jih je bilo ranjenih. Irski uporniki so izgubili najmanj 70 mož, več kot 1 000 jih je bilo ranjenih, ubitih pa je bilo tudi 100 irskih državljanov.
V: Kaj se je zgodilo po šestih dneh spopadov?
O: Po šestih dneh bojev je ladja HMS Helga izstrelila velike artilerijske topove na General Post Office, kar je povzročilo veliko škodo, kmalu zatem pa so se Irci predali. Šestnajst voditeljev je bilo po predaji ustreljenih.
V: Kaj se je po vstaji zgodilo z Dublinom?
O: Po vstaji je Dublin ostal močno poškodovan, več sto ljudi je umrlo ali bilo ranjenih zaradi navzkrižnega ognja ali streljanja z obeh strani med bitko.
