Irska republika (irsko: Poblacht na hÉireann) je bila politična in simbolna razglasitev irske neodvisnosti, ki je bila prvič izrečena med velikonočno vstajo aprila 1916 in je kasneje postala osrednji cilj gibanja, ki je ustanovilo prvi Dáil leta 1919. Dejansko je to nezavisnostno gibanje upravičilo zahtevo po samostojni državi izven oblasti Združenega kraljestva. Irska republika je kot dejanski politični projekt obstajala predvsem v obdobju irske vojne za neodvisnost (1919–1922), v kateri so Irska republikanska armada in civilne institucije, ki jih je vzpostavil Dáil, nasprotovale britanskim silam in oblikam nadzora.
Razglasitev in velikonočna vstaja (1916)
Velikonočna vstaja, ki je potekala od 24. do 29. aprila 1916, je bila neposredni signal razglasitve irske republike v Dublinu. Vzroki vstaje so vključevali dolgotrajno nezadovoljstvo nad britanskim nadzorom, nacionalistična gibanja ter vpliv evropskih dogodkov. Voditelji vstaje, kot so Patrick Pearse, James Connolly in drugi, so simbolično razglasili republiko, čeprav vstaja ni uspela vojaško in je bila zadušena s strani britanskih sil. Po vstaji je več njenih voditeljev dobilo smrtno kazen, kar je v irski javnosti povzročilo močno premik v podpori za neodvisnost in prispevalo k porastu podpore stranki Sinn Féin v naslednjih letih.
Prvi Dáil in vojna za neodvisnost (1919–1921)
21. januarja 1919 se je sestal prvi Dáil (irški parlament), ki je formalno razglasil irsko republiko in začel vzpostavljati alternativne institucije uprave: sodišča, policijske strukture in lokalne oblasti. Istega obdobja štejejo mnogi zgodovinarji tudi začetek oboroženega spopada, saj je istega dne prišlo do spopada v Soloheadbegu. Konflikt med Irsko republikansko armado in različnimi britanskimi enotami (vključno z Royal Irish Constabulary in kasnejšimi enotami, znanimi kot Black and Tans ter Auxiliaries) se je stopnjeval v letih 1919–1921. Boji so potekali predvsem kot gerilsko delovanje, spremljali pa so jih tudi politični in diplomatski napori irskih predstavnikov.
Angleško-irska pogodba, razdelitev in nastanek Irske svobodne države (1921–1922)
Konflikt se je končal z dogovorom v obliki angleško-irske pogodbe, podpisane konec leta 1921. Pogodba je vzpostavila Irsko svobodno državo kot samoupravni dominij znotraj britanskega imperija, ob predpostavki prisege na britanskega monarha. Po ratifikaciji pogodbe je 26 od 32 okrožij (county) sestavilo novo samoupravno enoto, medtem ko je preostalih šest ostalo kot Severna Irska, ki je ostala v Združenem kraljestvu. Pogodba je povzročila globoko politično razhajanje med irskimi politiki in razdelila gibanje, kar je privedlo do irskega državljanskega spopada (1922–1923) med pristojnimi zagovorniki pogodbe in njenimi nasprotniki.
Pravna in politična vprašanja ter dediščina
Pravno vprašanje legitimnosti je ostalo zapleteno: podpis pogodbe in ustanovitev Irske svobodne države sta prenehala z nekaterimi oblikami obstoja irske republike kot dejanske države, vendar so nasprotniki pogodbe, zlasti del stranke Sinn Féin in nekateri nekdanji pripadniki IRA, trdili, da Irska republika kot pravna entiteta ni bila izničena. Stranka Sinn Féin pogodbe ni sprejela in so njeni predstavniki vztrajali pri ideji republike; mnogi izvoljeni TD iz stranke Sinn Féin v obdobju po pogodbi niso sodelovali v institucijah nove države, prav tako pa je partija tradicionalno vztrajala pri abstencionizmu glede sedežev v parlamentu Združenega kraljestva.
Medtem ko Irska svobodna država izhaja iz pogodbenih ureditev in je dobila de facto samoupravo, je vprašanje polne mednarodne priznave republike ter njena politična zapuščina ostalo predmet spora in simbolike v irski politiki več desetletij. Dogodki 1916–1922 so oblikovali sodobno Irsko: prispevali so k nastanku neodvisne irske države, razdelitvi otoka ter trajnim političnim in družbenim posledicam, ki so vplivale tudi na odnos do Severne Irske v prihodnjih generacijah.