Irska republika (1916–1922): razglasitev, vojna za neodvisnost in razdelitev
Irska republika (irsko: Poblacht na hÉireann) je bila politična in simbolna razglasitev irske neodvisnosti, ki je bila prvič izrečena med velikonočno vstajo aprila 1916 in je kasneje postala osrednji cilj gibanja, ki je ustanovilo prvi Dáil leta 1919. Dejansko je to nezavisnostno gibanje upravičilo zahtevo po samostojni državi izven oblasti Združenega kraljestva. Irska republika je kot dejanski politični projekt obstajala predvsem v obdobju irske vojne za neodvisnost (1919–1922), v kateri so Irska republikanska armada in civilne institucije, ki jih je vzpostavil Dáil, nasprotovale britanskim silam in oblikam nadzora.
Razglasitev in velikonočna vstaja (1916)
Velikonočna vstaja, ki je potekala od 24. do 29. aprila 1916, je bila neposredni signal razglasitve irske republike v Dublinu. Vzroki vstaje so vključevali dolgotrajno nezadovoljstvo nad britanskim nadzorom, nacionalistična gibanja ter vpliv evropskih dogodkov. Voditelji vstaje, kot so Patrick Pearse, James Connolly in drugi, so simbolično razglasili republiko, čeprav vstaja ni uspela vojaško in je bila zadušena s strani britanskih sil. Po vstaji je več njenih voditeljev dobilo smrtno kazen, kar je v irski javnosti povzročilo močno premik v podpori za neodvisnost in prispevalo k porastu podpore stranki Sinn Féin v naslednjih letih.
Prvi Dáil in vojna za neodvisnost (1919–1921)
21. januarja 1919 se je sestal prvi Dáil (irški parlament), ki je formalno razglasil irsko republiko in začel vzpostavljati alternativne institucije uprave: sodišča, policijske strukture in lokalne oblasti. Istega obdobja štejejo mnogi zgodovinarji tudi začetek oboroženega spopada, saj je istega dne prišlo do spopada v Soloheadbegu. Konflikt med Irsko republikansko armado in različnimi britanskimi enotami (vključno z Royal Irish Constabulary in kasnejšimi enotami, znanimi kot Black and Tans ter Auxiliaries) se je stopnjeval v letih 1919–1921. Boji so potekali predvsem kot gerilsko delovanje, spremljali pa so jih tudi politični in diplomatski napori irskih predstavnikov.
Angleško-irska pogodba, razdelitev in nastanek Irske svobodne države (1921–1922)
Konflikt se je končal z dogovorom v obliki angleško-irske pogodbe, podpisane konec leta 1921. Pogodba je vzpostavila Irsko svobodno državo kot samoupravni dominij znotraj britanskega imperija, ob predpostavki prisege na britanskega monarha. Po ratifikaciji pogodbe je 26 od 32 okrožij (county) sestavilo novo samoupravno enoto, medtem ko je preostalih šest ostalo kot Severna Irska, ki je ostala v Združenem kraljestvu. Pogodba je povzročila globoko politično razhajanje med irskimi politiki in razdelila gibanje, kar je privedlo do irskega državljanskega spopada (1922–1923) med pristojnimi zagovorniki pogodbe in njenimi nasprotniki.
Pravna in politična vprašanja ter dediščina
Pravno vprašanje legitimnosti je ostalo zapleteno: podpis pogodbe in ustanovitev Irske svobodne države sta prenehala z nekaterimi oblikami obstoja irske republike kot dejanske države, vendar so nasprotniki pogodbe, zlasti del stranke Sinn Féin in nekateri nekdanji pripadniki IRA, trdili, da Irska republika kot pravna entiteta ni bila izničena. Stranka Sinn Féin pogodbe ni sprejela in so njeni predstavniki vztrajali pri ideji republike; mnogi izvoljeni TD iz stranke Sinn Féin v obdobju po pogodbi niso sodelovali v institucijah nove države, prav tako pa je partija tradicionalno vztrajala pri abstencionizmu glede sedežev v parlamentu Združenega kraljestva.
Medtem ko Irska svobodna država izhaja iz pogodbenih ureditev in je dobila de facto samoupravo, je vprašanje polne mednarodne priznave republike ter njena politična zapuščina ostalo predmet spora in simbolike v irski politiki več desetletij. Dogodki 1916–1922 so oblikovali sodobno Irsko: prispevali so k nastanku neodvisne irske države, razdelitvi otoka ter trajnim političnim in družbenim posledicam, ki so vplivale tudi na odnos do Severne Irske v prihodnjih generacijah.
Ime
V angleščini je bila revolucionarna država znana kot "Irish Republic". V irskem jeziku sta se uporabljali dve različni imeni:
- Poblacht na hÉireann
- "poblacht" je bila nova beseda, ki so jo leta 1916 skovali pisci velikonočne razglasitve.
- Saorstát Éireann
- Saorstát je sestavljen iz dveh irskih besed saor ("svoboden") in stát ("država"). Njen dobesedni prevod je "svobodna država". V Deklaraciji o neodvisnosti in drugih dokumentih, sprejetih leta 1919, je bila uporabljena beseda Saorstát Éireann.
Saorstát Éireann je bil tudi uradni irski naziv Svobodne irske države.
Vlada Republike Irske
Zakonodajna služba
To je bil Dáil Éireann. Sestavljala ga je večina irskih poslancev, izvoljenih na splošnih volitvah leta 1918. Nacionalisti so kot volitve v Dáil obravnavali še dvoje splošnih volitev, ki jih je razpisal Lord Lieutenant of Ireland, vodja britanske uprave v dublinskem gradu. Člani drugega Dáila so bili izvoljeni na volitvah leta 1921 za parlamenta Severne in Južne Irske; tretji Dáil je bil izvoljen leta 1922 kot začasni parlament Južne Irske, kot je določala anglo-irska pogodba.
Na svojem prvem zasedanju je Dáil sprejel ustavo Dáila. Sprejel je tudi deklaracijo o neodvisnosti.
Ministri
Ustava Dáila je izvršilno oblast podelila kabinetu, imenovanemu "Aireacht" ali "ministrstvo". Vodja Aireachta je bil najprej znan kot "Príomh Aire". Ta je imenoval ministre. Po prvotni različici ustave, ki je bila sprejeta januarja 1919, naj bi bili ministri štirje:
1. Minister za finance (Aire Airgid),
2. Minister za notranje zadeve (Aire Gnóthaí Duthchais),
3. Minister za zunanje zadeve (Aire Gnóthaí Coigcríoch)
4. Minister za obrambo (Aire Cosanta).
Aprila 1919 se je obseg ministrstva povečal na največ devet ministrov. Avgusta 1921 je bilo dokončno preoblikovano, ko je bilo ustanovljeno mesto predsednika. Šest ministrov je bilo
1. državni sekretar za zunanje zadeve,
2. Državni sekretar za notranje zadeve,
3. Državni sekretar za nacionalno obrambo,
4. državni sekretar za finance,
5. državni sekretar za lokalno upravo,
6. Državni sekretar za gospodarske zadeve
Številni ministri prejšnjega kabineta, zlasti Constance Markiewicz, so bili degradirani na raven podsekretarja. Grofica Markiewicz je bila prva ženska, izvoljena v britanski spodnji dom. Nikoli ni zasedla poslanskega sedeža, temveč je bila članica prvega Dáila
Aireacht se je sestajal tako pogosto, kot sta dopuščali tajnost in varnost.
Anglo-irska pogodba
Anglo-irska pogodba je bila podpisana 6. decembra 1921. Nato jo je bilo treba trikrat potrditi:
- Z Združenim kraljestvom kot pogodbo med vlado njegovega veličanstva in podaniki njegovega veličanstva na Irskem;
- Po House of Commons Južne Irske, ker je ta domovinski parlament predstavljal podanike njegovega veličanstva na Irskem;
- sprejel Dáil Éireann, saj so zagovorniki Irske republike trdili, da je bila neodvisna država in da je bil njen parlament suveren;
Spodnji dom južne Irske in Dáil Éireann so sestavljali isti ljudje, razen štirih probritansko usmerjenih članov spodnjega doma.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Irska republika?
O: Irska republika je bila v velikonočni vstaji leta 1916 razglašena za neodvisno državo Združenega kraljestva, ki jo je leta 1919 ustanovil prvi Dáil.
V: Kdaj je obstajala Irska republika?
O: Irska republika je obstajala le med irsko vojno za neodvisnost v letih 1919-1922.
V: Kdaj je Irska republika uradno prenehala obstajati?
O: Irska republika je uradno prenehala obstajati leta 1922 z ratifikacijo angleško-irske pogodbe, s katero se je končala vojna.
V: Kaj je bil rezultat anglo-irske pogodbe?
O: Anglo-irska pogodba je povzročila, da je 26 od 32 okrožij države postalo Irska svobodna država, preostalih šest pa je ostalo v Združenem kraljestvu kot Severna Irska.
V: Ali je Sinn Féin sprejela anglo-irsko pogodbo?
O: Sinn Féin pogodbe ni sprejel, saj je dejal, da Irska republika obstaja, čeprav ne nadzoruje nobenega ozemlja.
V: Ali so izvoljeni TD iz Sinn Féin zasedli sedeže v parlamentih Irske svobodne države ali Združenega kraljestva?
O: Ne, izvoljeni TD iz stranke Sinn Féin niso nikoli zasedli sedežev v parlamentih Irske svobodne države ali Združenega kraljestva.
V: Zakaj Sinn Féin ni hotel sprejeti anglo-irske pogodbe?
O: Sinn Féin pogodbe ni sprejela, ker je menila, da ne določa popolne neodvisnosti Irske in da Irska republika že obstaja.
