Lord Lieutenant Irske (množina: Lords Lieutenant) je ime politične funkcije (delovnega mesta). Bil je predstavnik kralja in vodja irske izvršilne oblasti (vlade) med letoma 1171 in 1922. Izraz se vedno izgovarja kot "Lord Lef-tenant of Ireland".

V zgodnjem srednjem veku se je za to funkcijo uporabljal tudi izraz judiciar, v 17. stoletju pa Lord Deputy. Ljudje na tem delovnem mestu so se pogosto imenovali tudi vicedom, iz francoskega vice roi ali namestnik kralja.

V srednjem veku so bili nekateri lordi poročniki irski plemiči. Pozneje so to delo opravljali le plemiči iz Velike Britanije.



Funkcija Lord Lieutenant-a (pogosto imenovanega tudi viceroy ali namestnik kralja) se je skozi stoletja spreminjala. Sprva je imel moč v vojaških, sodnih in upravnih zadevah, v kasnejših obdobjih pa je postal predvsem politični in reprezentativni položaj, s čimer je odražal moč britanske krone nad Irsko. Njegova uradna rezidenca in upravno središče je bilo Dublin Castle, medtem ko je bil Viceregal Lodge (v Phoenix Parku) pogosto uporabljen kot rezidenca za počitke in sprejeme; ta stavba je pozneje postala Áras an Uachtaráin, uradno prebivališče predsednika Irske.

Pristojnosti in delovanje

Lord Lieutenant je bil pooblaščen za izvajanje kraljevih ukazov na Irskem. Njegove naloge so vključevale:

  • imenovanje in odpoklic državnih uradnikov ter nadzor nad upravo skozi irski kabinet in Privy Council;
  • nadzor nad lokalnimi milicami in včasih tudi nad vojaškimi zadevami;
  • vpliv na zakonodajo oziroma sprejemanje zakonov prek irskega parlamenta (dokler je ta obstajal) ali preko svetovanja centralni vladi v Londonu;
  • cerkvena in protokolarna opravila ter sprejem tujih in domačih dostojanstvenikov.
    • V 18. in 19. stoletju je dnevno upravljanje oblasti vse bolj pripadlo velekanclerju (Chief Secretary for Ireland) in drugim ministrom, medtem ko je Lord Lieutenant ohranil vrhovno državno avtoriteto in vpliv preko patronata.

    Zgodovinski razvoj in pomen

    Ustanovitev položaja sovpada z normansko/anglo-normansko vmešavanjem in kasnejšo krono Henrika II. (1171), ko je bila vzpostavljena kraljeva oblast nad deli Irskega otoka. V srednjem veku so bili v tej funkciji tudi irski plemiči, vendar se je s konsolidacijo angleške in pozneje britanske oblasti postopoma uveljavila praksa imenovanja visokih plemičev iz Anglije, Škotske ali Walesa. Izraz in titule za funkcijo so se spreminjale: od judiciar v zgodnjem obdobju, preko Lord Deputy, do bolj moderne oblike Lord Lieutenant ali Viceroy v zgodnjem novem veku.

    Vpliv na narodna gibanja in konec funkcije

    V 19. in začetku 20. stoletja je bil Lord Lieutenant pogosto tarča kritike irskih nacionalistov, saj je bil simbol britanske oblasti. Med vedno bolj napetimi političnimi razmerami, reformami in boji za avtonomijo oziroma neodvisnost je funkcija izgubila del praktične moči. Po ustanovitvi Irskega svobodnega države (Irish Free State) leta 1922 je položaj Lord Lieutenant ukinjen. V novonastali državi so se vzpostavili lastni predstavniki oblasti; v severnem delu otoka (Severna Irska) pa je še obstajal ločen položaj guvernerja (Governor of Northern Ireland) do njegove ukinitve leta 1973.

    Osebna sestava in tipični imetniki

    V mnogih obdobjih so bili Lord Lieutenanti visoki plemiči z močno povezavo z londonsko politiko; od njih se je pogosto pričakovalo, da bodo s svojo avtoriteto uveljavljali interese britanske krono. Kadar je bil lord odsoten, ga je nadomeščal Lord Deputy ali drugi pooblaščenci. V praksi so bili številni viceroyi profesionalni politiki, vojaški poveljniki ali člani aristokracije, kar je vplivalo na način vodenja administracije na Irskem.

    Funkcija Lord Lieutenant Irske zato ostaja pomemben zgodovinski pojem, saj povezuje stoletja upravne prakse, britansko vladavino in številne politične spremembe, ki so oblikovale sodobno Irsko.