Pogodba o premirju med zavezniki, ki so se med prvo svetovno vojno borili proti Nemčijo, in Nemčijo je bila podpisana 11. novembra 1918 v železniškem vagonu v gozdu Compiègne in je pomenila konec prve svetovne vojne na zahodni fronti. Najpomembnejši osebi, ki sta jo podpisali, sta bila maršal Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zaveznikov, in Matthias Erzberger, predstavnik Nemčije. Erzberger je kot civilni politik vodil nemško delegacijo, zraven pa so mu svetovali vojaški predstavniki.

Kontekst: zakaj je Nemčija iskala premirje

Po poletnih ofenzivah zaveznikov leta 1918 je nemška vojska začela izgubljati teren. Notranje nezadovoljstvo, pomanjkanje hrane, vojne izgube in napetosti v domovini so privedli do politične krhkosti. Vršilec dolžnosti nemškega poveljnika Paul von Hindenburg je 7. novembra s telegramom zaprosil Ferdinanda Focha za sestanek. Ta pritisk je bil povezan s skorajšnjo revolucijo v Berlinu, Münchnu in drugod po Nemčiji, zaradi česar je vodstvo iskalo hitro rešitev za ustavitev spopadov.

Potek dogovora in uradni čas

Dogovor o premirju je bil formalno sklenjen 11. novembra ob zgodnjih jutranjih urah (v dokumentih je naveden čas okoli 5. ure) in je začel veljati ob 11. uri po pariškem času istega dne. Od tistega trenutka je nasilje na zahodni fronti prenehalo, zato je 11. november postal simbol konca bojev v Evropi.

Pogoji premirja

Premirje ni bilo mir; šlo je za začasni sporazum z obsežnimi in strogi pogoji, med drugim:

  • umik nemških enot z zasedenih ozemelj in umik za določene varnostne pasove;
  • surrender (predaja) velike vojaške opreme: topništva, vojaških vlakov, letal in tankov;
  • predaja ali interniranje nemških podmornic (U-boatov) ter omejitve nemške vojaške aktivnosti na morju;
  • izmenjava in izpust ujetnikov ter odprava nekaterih oblik sovražnega delovanja;
  • ohranjanje gospodarske blokade do podpisa trajne mirovne pogodbe ter pogodbeni postopki glede vojnih odškodnin in odgovornosti.

Ti pogoji so Nemčijo prisilili k takojšnjim in včasih bolečim ukrepom, kar je imelo politične posledice doma in je vplivalo na nadaljnja pogajanja o trajnem miru.

Posledice in pomen

Premirje je prineslo konec bojev na zahodni fronti in sprožilo obdobje diplomatskih pogajanj, ki so vodila do mirovne pogodbe v Versaillesu (1919). Čeprav je prenehitev streljanja zaustavila neposredno krvavitev, pogoji premirja in poznejša mirovna pogodba so v Nemčiji povzročili močno politično in gospodarsko negodovanje. Mnogi so pogoje doživljali kot ponižujoče, kar je pripeljalo do družbenih in političnih pretresov v naslednjem desetletju.

Simbolika Compiègna je bila pozneje (1940) zlorabljena, ko so nacistične oblasti prisilile Francoze, da ponovno podpišejo kapitulacijo v istem železniškem vagonu, kar je postalo del zgodovine in propagande druge svetovne vojne.

Spomin

11. november se v številnih državah po svetu obeležuje kot dan spomina na konec prve svetovne vojne (v Angliji kot Remembrance Day, v ZDA kot Veterans Day). Datum simbolizira prenehanje množičnega umiranja na frontah in je priložnost za spomin na žrtve ter razmislek o posledicah vojne.