Premirje 11. novembra 1918: podpis v Compiègne in konec prve svetovne vojne
Pogodba o premirju med zavezniki, ki so se med prvo svetovno vojno borili proti Nemčijo, in Nemčijo je bila podpisana 11. novembra 1918 v železniškem vagonu v gozdu Compiègne in je pomenila konec prve svetovne vojne na zahodni fronti. Najpomembnejši osebi, ki sta jo podpisali, sta bila maršal Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zaveznikov, in Matthias Erzberger, predstavnik Nemčije. Erzberger je kot civilni politik vodil nemško delegacijo, zraven pa so mu svetovali vojaški predstavniki.
Kontekst: zakaj je Nemčija iskala premirje
Po poletnih ofenzivah zaveznikov leta 1918 je nemška vojska začela izgubljati teren. Notranje nezadovoljstvo, pomanjkanje hrane, vojne izgube in napetosti v domovini so privedli do politične krhkosti. Vršilec dolžnosti nemškega poveljnika Paul von Hindenburg je 7. novembra s telegramom zaprosil Ferdinanda Focha za sestanek. Ta pritisk je bil povezan s skorajšnjo revolucijo v Berlinu, Münchnu in drugod po Nemčiji, zaradi česar je vodstvo iskalo hitro rešitev za ustavitev spopadov.
Potek dogovora in uradni čas
Dogovor o premirju je bil formalno sklenjen 11. novembra ob zgodnjih jutranjih urah (v dokumentih je naveden čas okoli 5. ure) in je začel veljati ob 11. uri po pariškem času istega dne. Od tistega trenutka je nasilje na zahodni fronti prenehalo, zato je 11. november postal simbol konca bojev v Evropi.
Pogoji premirja
Premirje ni bilo mir; šlo je za začasni sporazum z obsežnimi in strogi pogoji, med drugim:
- umik nemških enot z zasedenih ozemelj in umik za določene varnostne pasove;
- surrender (predaja) velike vojaške opreme: topništva, vojaških vlakov, letal in tankov;
- predaja ali interniranje nemških podmornic (U-boatov) ter omejitve nemške vojaške aktivnosti na morju;
- izmenjava in izpust ujetnikov ter odprava nekaterih oblik sovražnega delovanja;
- ohranjanje gospodarske blokade do podpisa trajne mirovne pogodbe ter pogodbeni postopki glede vojnih odškodnin in odgovornosti.
Ti pogoji so Nemčijo prisilili k takojšnjim in včasih bolečim ukrepom, kar je imelo politične posledice doma in je vplivalo na nadaljnja pogajanja o trajnem miru.
Posledice in pomen
Premirje je prineslo konec bojev na zahodni fronti in sprožilo obdobje diplomatskih pogajanj, ki so vodila do mirovne pogodbe v Versaillesu (1919). Čeprav je prenehitev streljanja zaustavila neposredno krvavitev, pogoji premirja in poznejša mirovna pogodba so v Nemčiji povzročili močno politično in gospodarsko negodovanje. Mnogi so pogoje doživljali kot ponižujoče, kar je pripeljalo do družbenih in političnih pretresov v naslednjem desetletju.
Simbolika Compiègna je bila pozneje (1940) zlorabljena, ko so nacistične oblasti prisilile Francoze, da ponovno podpišejo kapitulacijo v istem železniškem vagonu, kar je postalo del zgodovine in propagande druge svetovne vojne.
Spomin
11. november se v številnih državah po svetu obeležuje kot dan spomina na konec prve svetovne vojne (v Angliji kot Remembrance Day, v ZDA kot Veterans Day). Datum simbolizira prenehanje množičnega umiranja na frontah in je priložnost za spomin na žrtve ter razmislek o posledicah vojne.
Ta fotografija je bila posneta po sklenitvi sporazuma o premirju, s katerim se je končala prva svetovna vojna. To je železniški vagon Ferdinanda Focha, lokacija pa je v gozdu Compiègne. Foch je drugi z desne.
Prva stran časopisa New York Times na dan premirja, 11. novembra 1918.
Glavne osebe
Za zaveznike je bilo vpleteno izključno vojaško osebje:
- francoski maršal Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zavezniških sil
- Prvi morski lord admiral Rosslyn Wemyss, britanski predstavnik
- General Maxime Weygand, načelnik Fochovega štaba
Za Nemčijo:
- Matthias Erzberger, civilni politik;
- grof Alfred von Oberndorff z zunanjega ministrstva;
- Generalmajor Detlev von Winterfeldt, vojska;
- Kapitan Ernst Vanselow, mornarica.
General Weygand in general von Gruennel v (francoskem) dokumentu nista omenjena.
Mir med zavezniki in Nemčijo, ki je sledil temu premirju, je bila Versajska pogodba iz leta 1919.
Sorodne strani
Koordinate: 49°25′38″N 2°54′23″E / 49.427361°N 2.906420°E / 49.427361; 2.906420
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo premirje?
O: Premirje je bil sporazum med zavezniki in Nemčijo o koncu spopadov na zahodni fronti med prvo svetovno vojno.
V: Kdaj je začelo veljati?
O: Pristanek je začel veljati 11. novembra 1918 ob 11. uri po pariškem času.
V: Kdo so bile najpomembnejše osebe, ki so ga podpisale?
O: Najpomembnejši osebi, ki sta ga podpisali, sta bila maršal Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zavezniških sil, in Matthias Erzberger, predstavnik Nemčije.
V: Kje je bila podpisana?
O: Podpisana je bila v železniškem vagonu v gozdu Compiègne.
V: Kateri so bili nekateri pogoji?
O: Pogoji so vključevali končanje sovražnosti, umik nemških sil za Ren, zavezniško zasedbo Porenja in mostišč naprej proti vzhodu, predajo letal, vojaških ladij in vojaškega materiala, izpustitev zavezniških vojnih ujetnikov in interniranih civilistov, morebitno plačilo odškodnine s strani Nemčije državam zaveznicam za škodo, povzročeno v prvi svetovni vojni, ne izpustitev nemških ujetnikov in ne sprostitev pomorske blokade proti Nemčiji.
V: Koliko časa je trajalo, da je bila dosežena popolna poravnava?
O: Po dogovoru o premirju je trajalo veliko dlje, da je bila dosežena popolna poravnava.
V: Kdaj je Versajska pogodba začela veljati?
O:Versajska pogodba je začela veljati 10. januarja 1920.
