Napad na Pearl Harbor je bil nepričakovan japonski napad na nevtralno ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na Havajih zjutraj 7. decembra 1941. Zaradi tega dogodka so Združene države Amerike vstopile v drugo svetovno vojno. Japonska je načrtovala širšo kampanjo v jugovzhodni Aziji, da bi onemogočila nasprotovanje Velike Britanije in Nizozemske ter preprečila poseg ZDA na Filipinih. Vse te države so zavrnile prodajo nafte in drugih vojaških materialov, ki jih je Japonska potrebovala za vodenje drugo kitajsko-japonsko vojno. Glavni japonski cilj je bil onesposobiti ameriško Pacifiško floto – zbirko ladij in naprav, s katerimi bi ZDA lahko takoj odgovorile – ter pridobiti čas za hitre vojaške napade v jugovzhodni Aziji.
Potek napada
Napad sta sestavljala dva zračna napada (tretji je bil odpovedan) s skupno 353 letali, izstreljenih s šestih japonskih letalonosilk. Poveljnik japonske flote je bil admiral Isoroku Jamamoto. Japonska silo je sestavljalo japonsko bombniško, torpedno in lovsko letalstvo v koordiniranih valovih, ki so ciljali na bojna plovila, letala na tleh in obalne vojaške objekte. Napad se je začel zgodaj zjutraj (približno ob 7:55 po havajskem času) in je trajal nekaj ur.
Škode in žrtve
V napadu je bilo ubitih približno 2.400 ljudi, večina med vojnimi osebami, in okoli 1.200 ranjenih. Vseh osem ameriških bojnih ladij v pristanišču je bilo poškodovanih; več jih je bilo potopljenih ali tako hudo poškodovanih, da so bile začasno izločene iz bojne uporabe. USS Arizona (BB-39) je ob siloviti eksploziji potonila in zanjo je značilna visoka števila smrtnih žrtev; USS Oklahoma se je prevrnila; druge bojne ladje, kot so USS West Virginia in USS California, so bile potopljene ali močno poškodovane, a so jih kasneje večinoma ponovno splavili in popravili. Na stotine ameriških vojaških letal je bilo uničenih ali poškodovanih, obalne in pristaniške naprave pa so bile tudi poškodovane.
Tri ameriške letalonosilke — Enterprise, Lexington in Saratoga — so v času napada niso bile v pristanišču in zato niso bile uničene. Japonske izgube so bile precej manjše; ocenjujejo jih na nekaj deset padlih in nekaj izgubljenih letal (približno 29 letal), čeprav so bile strateške posledice napada velike za ZDA.
Posledice in pomen
Japonska je napad sovpadel z diplomatsko razmeroma delno napovedjo vojnega stanja; formalna razglasitev vojne je bila v prihodnjih urah in dneh. Po napadu je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt 8. decembra 1941 v govoril znani besedi opisal 7. december kot "datum, ki bo živel v sramoti" ("a date which will live in infamy") in Kongres ZDA je le nekaj ur pozneje soglasno razglasil vojno Japonski. V dneh po tem sta Nemčija in Italija 11. decembra 1941 ZDA razglasili vojno, kar je dodatno razširilo konflikt na globalno stopnjo.
Strateško je bil napad mešan uspeh za Japonsko: sicer so resno poškodovali ameriške bojna plovila in pridobili čas za svoje ofenzive v tihem oceanu, vendar ključnega pomena so bile ameriške letalonosilke odsotne in manj tarče, kar je pozneje omogočilo ZDA, da so obnovile svojo floto in prevzele pobudo (npr. bitka za Midway sredi leta 1942). Napad je imel tudi pomembne družbene in politične posledice v ZDA: razglasitev vojne, mobilizacija industrije in oboroženih sil ter visoko socialno napetost, ki je privedla med drugim do prisilne interneacije ljudi japonskega rodu na zahodni obali.
Napad na Pearl Harbor ostaja eden najbolj znanih in prelomnih dogodkov 20. stoletja — izhodišče za ameriško aktivno vstopanje v drugo svetovno vojno in začetek velikega boja v Pacifiku, ki je preoblikoval potek svetovnih dogodkov v naslednjih letih.