NKVD – sovjetska tajna policija in Ljudski komisariat za notranje zadeve

NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve) je bil vladni oddelek v Sovjetski zvezi, odgovoren za notranjo upravo, javni red in državno varnost. Nastal je iz predhodnih sovjetskih varnostnih struktur (Cheka, GPU, OGPU) in je med svoje naloge uvrščal tako redno policijo kot tajno politično službo. NKVD je doživel številne organizacijske spremembe; samo med letoma 1938 in 1939 se je njegova struktura spremenila trikrat.

Zgodovina in razvoj

Organ formalno izvira iz združitve varnostnih organov v 1930-ih in je deloval kot centralni organ za notranje zadeve v času stalinizma. Vodili so ga znani politiki in varnostni sodniki, med katerimi so bili Genrikh Jagoda (približno 1934–1936), Nikolaj Ježov (1936–1938) in Lavrentij Berija (od 1938 naprej). Po drugi svetovni vojni je bila organizacija reorganizirana; leta 1946 je NKVD prešel v Ministrstvo za notranje zadeve (MVD) in posebej ločeno Ministrstvo za državno varnost (MGB), kasneje pa je del nalog prevzel KGB.

Struktura in osnovne naloge

Javni obraz NKVD je bila redna policija, ki je delovala podobno kot druge policijske enote. Poleg tega so posamezni oddelki izvajali širok spekter nalog:

• javni red in kriminalistična policija (preiskave kaznivih dejanj, nadzor javnega reda);
• notranje enote (borba proti nemirnim množicam, vzdrževanje reda v taboriščih, oborožene enote za posebne naloge);
• mejni nadzor (mejna straža in nadzor državnih meja);
• požarna straža in promet (v nekaterih obdobjih so bile te funkcije pripisane NKVD/MVD);
• upravljanje s kazenskimi taborišči (Gulag) — administracija zaporov, prisilnega dela in deportacij;
• tajne obveščevalne in represivne dejavnosti, ki jih je izvajal Glavni direktorat za državno varnost (GUGB) – sovjetska tajna policija.

Te javne in administrativne naloge so bile pogosto formalno dodeljene ministrstvu za notranje zadeve, vendar je tajni aparat (GUGB) izvajal zlasti politične represije in nadzor nad nasprotniki režima.

Represe, metode in obseg delovanja

Tajni oddelek GUGB je izvajal obsežne politične represije, ki so vključevale prisluškovanje, zasliševanja, aretacije, mučenja, procesne predstave in izvrševanje smrtnih kazni. V 1930-ih so postali značilni:

• procesi z javnimi sojenji in "izpovedne" obtožbe, pogosto pridobljene pod prisilo;
• trojke (NKVD-trojke) – triječlani organi, ki so odločali o kaznih brez običajnega sodnega postopka, pogosto na podlagi političnih odlokov;
• posebne operacije in ukazi, kot je bil Order No. 00447, s katerim so se začele množične operacije proti dejanskim in domnevnimi "sovražnikom ljudstva";
• široka uporaba informatorjev in tajnih opazovalcev v družbi.

V času Velikega terorja (1936–1938) in drugih represivnih akcij so strokovne ocene število žrtev, ki so bile zaprte, izgnane ali usmrtljene zaradi politik NKVD, ocenile na sto tisoče do več sto tisoč; v daljšem obdobju delovanja Gulaga in prisilnega dela gre za več milijonov ljudi, ki so izkusili zaporne in delovne sisteme.

Znane operacije in dogodki

• Veliki teror v poznih 1930-ih, množične čistke znotraj Komunistične partije, vojske in družbe.
• Deportacije celih narodnih skupin (na primer baltskih narodov, Poljakov, Kavkazcev, narodov Srednje Azije in kasneje Čečencev ali Krimskih Tatov) v oddaljene regije Sibirije in Srednje Azije.
• Katinska grobnica (1940) — streljanje poljskih vojaških ujetnikov, pri katerem je bil vpleten sovjetski aparat državne varnosti (zgodovinska konsenzualna ocena povezuje izvršitev z enotami NKVD).

Vloga med drugo svetovno vojno

Med drugo svetovno vojno je NKVD opravljal številne vojaške in notranje naloge: varovanje zaledja, represija proti domnevnim sodelavcem okupatorja, upravljanje z begunskimi in interniranimi osebami, obvladovanje deportacij ter delovanje obmejnih enot ob premikih fronte. Hkrati je delal tudi v korist sovjetske vojaške obveščevalne dejavnosti.

Razpustitev in nasledniki

Po vojni se je organizacija večkrat reorganizirala. Leta 1946 so bile funkcije NKVD institucionalno prerazporejene: notranje zadeve so postale v domeni Ministrstva za notranje zadeve (MVD), strogo tajne obveščevalne funkcije pa so prevzeli MGB in pozneje KGB. Kljub spremembam je dedičevska mreža praks in kadrovskih struktur vplivala na povojne sovjetske varnostne organe.

Zaključek

NKVD je bil večplasten organ: pokrival je običajno policijo in javni red, hkrati pa je bil ključna silo represije v totalitarnem sovjetskem sistemu. Njegovo delovanje je zaznamovalo obdobje stalinizma in pustilo globoke posledice v življenjih milijonov ljudi, v zgodovinskih ocenah pa je ostal simbol državnega nasilja in političnega nadzora v 20. stoletju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil NKVD?

V: Kdo so bili vodje NKVD?

V: Kaj je delal javni obraz NKVD?

V: Kaj je počel GUGB?

V: Katere druge dejavnosti so bile dodeljene MVD namesto NKVD?

V: Kdaj je bil Genrih Jagoda načelnik?

V: Kdaj je bil Lavrencij Berija odstavljen z oblasti?

Išči po črki