KGB sovjetska tajna služba in Odbor državne varnosti 1954–1991

KGB je kratica za Odbor državne varnosti v ruskem jeziku. Od ustanovitve leta 1954 do razpada Sovjetske zveze leta 1991 je bil glavna agencija za notranjo in deloma tudi zunanjo varnost ter obveščevalno dejavnost v državi. Ustanovljen je bil 13. marca 1954 kot naslednik prejšnjih organov, med katerimi so bile Čeka, NKGB in MGB, in je hitro postal osrednji instrument politične moči komunistične partije.

Namen in področja delovanja

KGB je imel več ključnih nalog:

• notranja varnost in protisabotirane dejavnosti proti nasprotnikom režima;
• kontrrazvedovanje in spremljanje tujega vpliva;
• zbiranje obveščevalnih podatkov v tujini preko specializiranih enot in mreže agentov;
• nadzor nad ideološko čistostjo — zatiranje, preganjanje in diskreditacija disidentov, verskih skupin in kulturnih nasprotnikov;
• izvajanje tajnih operacij, vključno z dezinformacijami, vplivnimi akcijami (rus. aktivnye meropriyatiya) in v nekaterih primerih tudi sabotažami ali atentati.

Metode in orodja

V praksi je KGB uporabljal širok spekter sredstev: opazovanje in prisluškovanje, mrežo informatorjev, prisilne hospitalizacije v psihiatrične ustanove, zapiranje, deportacije in gospodarske pritiske. Pomembno vlogo so imele tudi tajne enote, mejna vojska in notranji vojaki, ki so oblast branili pred protesti in vstajami.

Vlogo v vzhodnoevropskih dogodkih

Med hladno vojno je KGB aktivno deloval v sovjetskem bloku in pri tem zatiral t. i. "ideološko subverzijo". To je pomenilo ukrepe proti nekonvencionalnim političnim in verskim idejam ter proti ljudem, ki so jih javno ali zasebno zagovarjali. Sovjetska politika je bila, da je KGB (in tajne službe satelitskih držav) natančno spremljal javno in zasebno mnenje, notranjo subverzijo in morebitne kontrarevolucionarne zarote v sovjetskem bloku.

KGB je imel pomembno vlogo pri zatrtju madžarske revolucije leta 1956 in pri gušenju praške pomladi "socializma s človeškim obrazom" v Češkoslovaškem leta 1968. Njegove operacije so pogosto potekale skupaj z lokalnimi tajnimi službami, včasih pa tudi neposredno s sovjetskimi enotami.

Organizacija in vodstvo

KGB je bil obsežna organizacija z več upravnimi oddelki (direktorati), ki so pokrivali tuje obveščevalne dejavnosti, notranje kontrazvedovanje, vojaško kontrazvedovanje, tehnične službe, gospodarsko varnost in drugo. Najbolj znani osebki v njeni zgodovini so bili med drugim Yuri Andropov, ki je vodil KGB v času pomembnih desetletij (kasneje je postal generalni sekretar ZK), ter Vladimir Kryučkov, ki je bil zadnji dolgoletni predsednik KGB in je bil vpleten v avgustovski poskus državnega udara 1991.

Mitrokhinov arhiv in razkritja

Nekatera zaupna delovanja KGB so bila po razpadu Sovjetske zveze razkrita v tako imenovanem Mitrokhinovem arhivu. Arhivar Vasili Mitrokhin je med službovanjem pri KGB skrbno prepisoval tajne zapise in jih pozneje izpustil na zahodu. Njegove informacije, objavljene v sodelovanju s historičnim raziskovalcem Christopherjem Andrewom, so prinesle dokaze o obsežnih zunanjih operacijah, o sodelovanju z varnostnimi službami satelitov in o številnih primerih vplivanja na politična dogajanja v tujih državah.

Kršenje človekovih pravic in disidentsko gibanje

KGB je veliko prispeval k vzpostavitvi in vzdrževanju strogega nadzora nad družbo. Disidente, intelektualce in verske voditelje so zasledovali, zapirali, prisilno preseljevali ali skušali diskreditirati z uporabo širjenja lažnih informacij. Mnoge sodobne in poznejše priče, dokumenti in arhivi razkrivajo sistematične kršitve človekovih pravic.

Konec KGB in zapuščina

Po neuspelem poskusu državnega udara v avgustu 1991 je bila avtoriteta KGB močno oslabljena. V času razpada Sovjetske zveze so bile njegove funkcije postopoma razdeljene: zunanjo obveščevalno nalogo je prevzela nova služba SVR (Sluzhba vneshneye razvedki), notranjo varnost in boj proti terorizmu pa je prevzela FSB (Federalna služba za varnost) v Ruski federaciji. V državah nekdanje Sovjetske zveze so nastale lastne varnostne službe, pogosto z uporabo kadrov in praks, podedovanih po KGB. Velik vpliv bivših uslužbencev KGB v politiki in varnostnih službah vpliva tudi na sodobno družbeno-politično podobo v nekaterih postsovjetskih državah.

Razprava in zgodovinska ocena

KGB ostaja predmet intenzivnih zgodovinskih in moralnih ocen. Za nekatere je bil ključni element stabilnosti in obrambni mehanizem proti zunanjim nasprotovanjem; za mnoge druge pa simbol represije, nadzora in kršitev temeljnih svoboščin. Odkritja, kot je Mitrokhinov arhiv, ter pričevanja preživelih in dokumenti iz obdobja sovjetske vladavine še naprej prispevajo k razumevanju širših posledic delovanja te službe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni kratica KGB?

V: Kdaj je bil KGB glavna agencija za notranjo varnost v Sovjetski zvezi?

V: Katere agencije je KGB nasledil?

V: Kaj je "ideološka subverzija" in kako je KGB ravnala z njo?

V: Kakšna je bila sovjetska politika za KGB in tajne službe satelitskih držav?

V: Katere pomembne dogodke je KGB sodeloval pri zatiranju?

V: Kaj je Mitrokinov arhiv?

Išči po črki