Obdobje Meiji (1868–1912): Preobrazba in modernizacija Japonske

Obdobje Meiji (明治時代, Meiji-jidai), znano tudi kot obdobje Meiji, je bilo japonsko ime obdobja (年号,, nengō,, lit. "ime leta") po Keiō in pred Taishō. To obdobje se je začelo septembra 1868 in končalo julija 1912. V tem času je bil cesar Meiji-tennō (明治天皇).

Nengō Meiji pomeni "razsvetljeno vladanje" ali "razsvetljena vlada".

Kratek povzetek in pomen obdobja

Obdobje Meiji je eno najpomembnejših obdobij v zgodovini Japonske, saj predstavlja prehod iz fevdalne družbe pod oblastjo Tokugawa šogunata v moderno, centralizirano in industrijsko državo. V dobrih štiridesetih letih so bile izvedene temeljite politične, gospodarske, vojaške in družbene reforme, ki so Japonsko ponesle med največje sile tistega časa.

Politične spremembe in centralizacija oblasti

Revolucija iz leta 1868, pogosto imenovana Meiji-restavracija, je obnovila nominalno oblast cesarja in postopoma razbila moč šogunata. Pomembne reforme so bile:

• Abolicija hanov in uvedba prefektur (haihan-chiken, 1871) — fevdalne domene so bile ukinjene in nadomeščene z enotno državno upravo, kar je omogočilo centralizirano upravljanje.
• Ustanovitev sodobne birokracije — nastala je profesionalna uprava, ki je temeljila na merilih usposobljenosti in centralnem proračunu.
• Uvedba ustave in parlamenta — leta 1889 je bila razglašena Meiji ustava, leta 1890 pa je bil sklican imperijski zbor (Diet), kar je uvedlo obliko konstitucionalne monarhije z močnim cesarskim položajem.

Gospodarstvo in industrijska modernizacija

Meiji-vlada je aktivno spodbujala industrializacijo in modernizacijo gospodarstva:

• Infrastruktura: zgradili so železniške proge (prva med Tokijem in Yokohamo je bila odprta leta 1872), telegrafske povezave in moderne pristanišča.
• Industrija: država je ustanavljala tovarne (npr. tekstilne), kasneje pa so se razvili velikani (zaibatsu), kot so Mitsui, Mitsubishi in Sumitomo, ki so igrali ključno vlogo v industrializaciji.
• Davčna in finančna reforma: reforma zemljiškega davka (1873) in ukrepi finančnega ministra Matsukata Masayoshija so stabilizirali državno blagajno in omogočili naložbe v industrijo.

Vojska, obvezna služba in zunanja politika

Za moderno državo je bila ključna tudi močna vojska:

• Uvedba splošne obvezne vojaške službe (1873) je ustvarila profesionalno cesarsko vojsko in mornarico po zahodnem vzoru ter zmanjšala vojaško vlogo samurajev.
• Zunanja politika in vojne: Japonska je hitro napredovala kot regionalna sila. Zmagovite vojne vključujejo sino-japonsko vojno (1894–1895), po kateri je sledila pridobitev Tajvana, in rusko-japonsko vojno (1904–1905), ki je iz Japonske naredila prvo azijsko silo, ki je premagala evropsko velesilo v moderni dobi. Leta 1910 je Japonska anektirala Korejo.

Družbene in kulturne spremembe

Preobrazba je močno vplivala na vsakdanje življenje:

• Razgradnja razreda samurajev: ukinitev tradicionalnih privilegijev in prekinitev izplačevanja pokojnin sta privedla do družbenih nemirov, vključno s Satsuma vstajo (1877) pod vodstvom Saigō Takamori, zadnjim večjim odporom samurajev.
• Izobraževanje: država je uvedla javni šolski sistem (Gakusei, 1872) in spodbujala širjenje pismenosti; leta 1890 je bil sprejet Imperial Rescript on Education, ki je poudaril moralne in državljanske vrednote.
• Zahodnjačenje in kultura: v modi, arhitekturi in življenjskem slogu se je hitro širilo zahodno vplivanje; hkrati je nastajala nacionalna ideja okoli cesarja in državnega šintōja kot legitimacije oblasti.

Pomembne osebnosti

Več ključnih politikov in mislecev je usmerjalo spremembe: Okubo Toshimichi, Ito Hirobumi (prvi predsednik vlade in glavni avtor ustave), Kido Takayoshi, Saigō Takamori, Matsukata Masayoshi (finančne reforme) in intelektualci, kot je Fukuzawa Yukichi, ki je spodbujal zahodno izobraževanje in moderne ideje.

Nasledstvo obdobja Meiji

Obdobje Meiji je Japonsko preoblikovalo iz izolirane fevdalne države v industrijsko in vojaško velesilo z močno centralno državo. Posledice teh sprememb so zaznamovale 20. stoletje Japonske — tako v smislu gospodarske rasti in tehnološkega napredka kot tudi imperialnih ambicij, ki so vplivale na celinsko politiko in mednarodne odnose v naslednjih desetletjih.

Išči po črki