Taishō (Taishō jidai, 1912–1926): japonsko obdobje, cesar in pomen

Obdobje Taishō (大正時代, Taishō jidai), znano tudi kot obdobje Taishō, je bilo japonsko ime obdobja (年号,, nengō,, lit. "ime leta") po Meiji in pred Shōwa. To obdobje se je začelo 30. julija 1912 in končalo 25. decembra 1926. V tem obdobju je bil cesar Taishō-tennō (大正天皇).

Nengō Taishō pomeni "Velika pravičnost" ali "Velika pravičnost".

Politično ozadje in razvoj

Obdobje Taishō je zaznamoval premik od avtoritativnejše vladavine Meiji proti večjemu vplivu političnih strank in parlamenta. Ta gibanja pogosto opisujemo z izrazom Taishō demokracija, ki označuje krajše obdobje večje politične pluralnosti in aktivnega civilnega družbenega življenja. V praksi je v tem času rasla moč strank v Dieti (parlamentu), pojavile so se intenzivne politične razprave in tudi koraki k širši volilni pravici.

Cesar in dinamični prehod oblasti

Cesar, ki mu zgodovinsko rečemo Taishō-tennō, se je rodil kot princ Yoshihito. Imel je zdravstvene težave in omejeno sposobnost za redno opravljanje državnih dolžnosti; zaradi tega je od leta 1921 začel prestolonaslednik Hirohito opravljati naloge regenta. Hirohito je kasneje postal cesar Shōwa, kar je neposredno povezalo obdobji Taishō in Shōwa.

Zunanja politika in gospodarstvo

• Japonska je sodelovala v prvi svetovni vojni na strani zaveznikov, kar je prineslo gospodarsko rast in širitev industrijske proizvodnje, saj so japonska podjetja nadomestila evropske izvoznike v Aziji.
• V letih po začetku vojne je Japonska povečala svoj vpliv v Aziji (npr. 21 zahtev do Kitajske leta 1915) in prevzela nekatera nemška ozemlja v Tihem oceanu po koncu vojne.
• Mednarodno ravnotežje so oblikovale tudi konference, kot je Washingtonska konferenca (1921–1922), ki je vplivala na pomorsko moč in odnose z ZDA ter drugimi silami.

Družbeni in kulturni razvoj

Taishō obdobje je prineslo velik kulturni razcvet in intenziven stik z zahodnimi vplivi: v umetnosti, literaturi, glasbi (vključno z zgodnjimi vplivi jazza), kinematografiji in modi. V literaturi in slikarstvu so se pojavili novi izrazi, ki so nagovarjali sodobno urbano izkušnjo in posameznikovo notranje življenje. To obdobje je pogosto povezano z večjo svobodo izražanja in eksperimenti v umetnosti.

Hkrati se je okrepilo delavsko gibanje, rasli so število stavk in protestov, pojavile so se tudi živahne ženske organizacije in zgodnji feministični krogi, ki so zagovarjali izobraževanje žensk, družinske reforme in širšo politično udeležbo. Kljub temu univerzalna volilna pravica žensk ni bila dosežena v tem obdobju.

Pravni in socialni ukrepi

• Pomembna zakonodajna sprememba je bila sprejetje zakona o splošni volilni pravici (General Election Law) leta 1925, ki je razširil volilno pravico na vse moške stare 25 let in več.
• V istem letu 1925 pa je bil sprejet tudi zakon o varovanju javnega reda (Peace Preservation Law), namenjen omejevanju radikalnih političnih gibanj in zatiranju socializma ter komunizma, kar kaže na rast napetosti med liberalizacijo in državnimi varnostnimi skrbi.

Pomembni dogodki

• 1914–1918: udeležba Japonske kot zavezniške sile v prvi svetovni vojni in gospodarski vzpon.
• 1915: izpostavitev 21 zahtev Kitajski, kar je sprožilo mednarodno kritiko.
• 1919 in dalje: vpliv versailleskih odločitev in napetosti v odnosih z zahodom in kitajskim nacionalizmom.
• 1923: Veliki potres v Kantóju – katastrofalen potres, ki je uničil velike dele Tokia in Jokohame, zahteval ogromno število žrtev in sprožil velike družbene posledice, vključno z nasiljem nad korejsko manjšino.

Pomen obdobja Taishō

Obdobje Taishō velja za ključno fazo prehoda japonske družbe v moderno, urbano in politično bolj pluralno smer. Čeprav je bilo kratko (1912–1926), je vplivalo na oblikovanje politike, kulture in gospodarstva, ter postavilo temelje za dogajanje v obdobju Shōwa. Vpliv tega obdobja je viden v razvoju političnih strank, širjenju izobraževanja in trajnih kulturnih spremembah, ki so oblikovale sodobno japonsko družbo.

Hitri povzetek

• Trajanje: 30. julij 1912 – 25. december 1926.
• Cesar: Taishō-tennō (princ Yoshihito), kasneje regent Hirohito.
• Ključne značilnosti: politično pluralnost (Taishō demokracija), kulturni modernizem, gospodarski vzpon med WWI, socialne napetosti in politike omejevanja radikalizma.
• Ključni dogodki: 21 zahtev (1915), WWI, washingtonska konferenca, veliki potres v Kantóju (1923), spremembe volilne zakonodaje in varnostni zakoni (1925).

Išči po črki