Eric Hobsbawm: Doba skrajnosti (The Age of Extremes, 1914–1991) — pregled

Pregled Erica Hobsbawma "Doba skrajnosti (1914–1991)": poglobljena analiza neuspehov komunizma, kapitalizma in nacionalizma ter koncepta kratkega 20. stoletja.

Doba skrajnosti: Hobsbawm je knjiga Erica Hobsbawma, ki je izšla leta 1994. V njej Hobsbawm komentira katastrofalne neuspehe državnega komunizma, kapitalizma in nacionalizma. Skeptičen je tudi do napredka umetnosti in družbenih sprememb v drugi polovici dvajsetega stoletja ter opozarja na veliko mero nasilja, političnih zablod in gospodarskih pretresov, ki so zaznamovali to obdobje.

Hobsbawm obdobje od začetka prve svetovne vojne do propada Sovjetske zveze imenuje "kratko dvajseto stoletje". To je nadaljevanje "dolgega devetnajstega stoletja", obdobja od začetka francoske revolucije leta 1789 do začetka prve svetovne vojne leta 1914. The Age of Extremes je zadnja v seriji njegovih knjig, ki vključuje (The Age of Revolution: Evropa, 1789-1848, Doba kapitala: 1848-1875, Doba imperija: 1875-1914). V Združenih državah Amerike je knjiga izšla s podnaslovom A History of the World, 1914-1991.

Ključne teme

• Kratko dvajseto stoletje: Hobsbawm poudarja, da je 1914–1991 obdobje, ki ga je zaznamovala izredno intenzivna zgodovina (vojne, revolucije, totalitarizmi) in da ga je smiselno ločiti od daljših zgodovinskih tokov devetnajstega stoletja.
• Neuspeh velikih ideologij: knjiga analizira padce in omejitve državnega komunizma, krize kapitalizma (zlasti po 1970-ih) in nasilne posledice ekstremnega nacionalizma.
• Gospodarski vzpon in padec: Hobsbawm opisuje povojno obdobje hitre rasti (približno 1945–1973), nato pa krizo, stagflacijo in začetek nove dobe neoliberalne politike.
• Hladna vojna in globalna delitev: konflikti med Vzhodom in Zahodom, dekolonizacija in preurejanje svetovnih odnosov so pomemben del njegove razlage.
• Kultura in tehnika: avtor je skeptičen glede domnevnega napredka v umetnosti in masovni kulturi po drugi svetovni vojni, hkrati pa priznava tehnološki razvoj in širjenje množične potrošnje.

Struktura in pristop

Hobsbawm združuje politično, gospodarsko, družbeno in kulturno zgodovino v široko sintezo, ki se premika po celem svetu. Njegov pristop je tipično kratko-velikopotezen: uporablja obsežno faktografijo, statistiko in mednaravne primerjave, hkrati pa piše iz marksistične zgodovinopisne perspektive. Knjiga ni samo kronološki pregled dogodkov; skuša razložiti vzorce in vzroke, ki so povzročili tako imenovano dobo skrajnosti.

Vrednotenje in kritike

Pohvale: Delo so mnogi hvalili zaradi obsega, erudicije in sposobnosti povezovanja dogodkov na globalni ravni. Za bralce, ki iščejo celovito, interpretativno zgodovino 20. stoletja, je Hobsbawm pogosto priporočena literatura.

Kritike: kritiki izpostavljajo Hobsbawmovo ideološko obarvanost (simpatije do socialističnih idej kljub kritičnemu pogledu na sovjetski model), občasno poenostavljanje, domnevno evrocentričnost in pesimizem glede kulturnega razvoja v drugi polovici stoletja. Nekateri zgodovinarji menijo, da njegov sintetični slog včasih žrtvuje podrobnosti in nujne lokalne razlike.

Zaključek

Doba skrajnosti ostaja vplivna in pogosto citirana interpretacija 20. stoletja: nudi široko, argumentirano razlago glavnih konfliktov in pretresov med letoma 1914 in 1991. Knjigo priporočamo bralcem, ki želijo razumeti velike zgodovinske smernice tega obdobja, obenem pa je dobro branje kombinirati z drugimi pogledi za bolj uravnoteženo sliko.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je doba skrajnosti?

V: Do česa je Hobsbawm skeptičen?

V: Kako Hobsbawm imenuje obdobje od prve svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze?

V: Kaj je bilo "dolgo devetnajsto stoletje"?

V: Katere druge knjige, ki jih je napisal Hobsbawm, so povezane s knjigo The Age of Extremes?

V: Kakšen je bil podnaslov knjige The Age of Extremes, ko je izšla v Združenih državah Amerike?

V: Kaj je Hobsbawm komentiral v knjigi The Age of Extremes?

Išči po črki