Veliki potres Kanto 1923: uničenje Tokia in Jokohame
Veliki potres Kantō (関東大震災, Kantō daishinsai) je bila japonska naravna nesreča v regiji Kantō na otoku Honšu. Potres se je zgodil v soboto, 1. septembra 1923, ob 11:58:44 JST (2:58:44 UTC). Potres je trajal od 4 do 10 minut.
Potres je uničil Tokio, pristaniško mesto Jokohama ter okoliške prefekture Čiba, Kanagawa in Shizuoka. Povzročil je obsežno škodo. Umrlo je približno 140 000 ljudi.
Magnitude, epicenter in vzroki
Hrupnost potresa je ocenjena kot magnitude približno Mw 7,9 (odvisno od metodologije merjenja). Epitsenter je bil v zalivu Sagami in v njegovi bližini, kar je povzročilo močne premike vzdolž prelomnih površin v podmorskem območju in ob obali. Potres je sprožil močne nihaje tal, upad tal (settlement) in pojava liquefaction (močvirjenje tal) v obalnih predelih, kar je dodatno poslabšalo posledice.
Uničevanje in glavni vzroki za velike izgube
- Požari: Zaradi gostih leseno-zidanih naselij, kuhanja na plinskih in ognjenih virih ter močnega vetra so izbruhnili obsežni požari in več požarnih viharov, ki so uničili velike dele Tokia in Jokohame. V mnogih predelih so ljudje bežali proti parkovnim in odprtim površinam, vendar jih je požar pogosto ujel.
- Potresi in naknadni sunki: Ponavljajoči se sunki in popotresni premični tlemi so onemogočali reševalne napore in povzročali dodatno rušenje stavb.
- Obalna škoda in valovi: Potres je sprožil valove ob obali, kar je v nekaterih zalivih in pristaniščih povzročilo dodatno škodo plovilom in infrastrukturi.
- Infrastrukturni izpadi: Padec mostov, uničenje železniških povezav, vodovoda in energetskih naprav je otežil oskrbo preživelih in ukrepe za gašenje požarov.
Človeške posledice in družbeni učinki
Število žrtev je predmet različnih ocen; pogosto navajajo okoli 140.000 mrtvih, ocene pa se gibljejo tudi med približno 105.000 in 142.800. Veliko ljudi je bilo ranjenih, na tisoče domov je bilo popolnoma uničenih, številni preživeli so ostali brez strehe nad glavo.
Potres je sprožil tudi resne družbene napetosti. Zaradi govoric o plenjenju in zarotah so se pojavile množične linč-prakse proti etničnim manjšinam, posebej proti korejski skupnosti v Japonski, pri čemer je prišlo do množičnih pobojev in drugih kršitev človekovih pravic. Mosna redna vojaška prisotnost in izredne razmere so vplivale na notranjo politiko države.
Reakcija, pomoč in obnova
- Hitre reševalne akcije: V državi so takoj potekale reševalne dejavnosti, čeprav so bile otežene zaradi razširjenih požarov in uničene infrastrukture. Tudi tuje države so poslale pomoč.
- Obnova in urbanistične spremembe: Po potresu so začeli obsežne obnovitvene načrte, ki so vključevali spremembe gradbenih predpisov, širitev ulic kot požarnih pasov, izboljšave vodovodnega omrežja in načrtovanje odprtih zbirkališč za primere nesreč. Mnogi parki in odprti prostori so bili namenjeni kot začasna bivališča in kasneje kot del zaščitne infrastrukture.
- Napredek v seizmologiji in gradbeništvu: Veliki potres Kantō je pospešil raziskave o potresih in razvoj konstrukcij, ki so odpornejše proti potresom. Uvedeni so bili strožji standardi za gradnjo in načrtovanje mest.
Zapuščina
Veliki potres Kantō iz leta 1923 je imel trajen vpliv na Japonsko: spremenil je obraz Tokia in Jokohame, pospešil modernizacijo infrastrukture in gradbenih standardov ter vplival na družbeno in politično zgodovino države. Spominski dogodki in muzejskih razstav še vedno opozarjajo na pomen pripravljenosti in učenja iz preteklih nesreč.
Za vizualno dokumentacijo in nadaljnje raziskovanje so na voljo številne zgodovinske fotografije, uradni podatki in študije o potresu, poškodbah tal, požarih in postopkih obnove.
