Tōhoku 2011: potres in cunami — magnituda 9,0 in uničujoče posledice

Tōhoku 2011: potres in cunami – magnituda 9,0, uničujoče posledice, žrtve in škoda v Sendaju ter prefekturi Mijagi; poglobljen zapis katastrofe in njenih posledic.

Potres in cunami v Tōhokuju leta 2011 je bil potres z magnitudo 9,0, ki so mu sledili valovi cunamija. Po lestvici seizmične intenzitete JMA je bila izmerjena vrednost 8,4. Potres se je zgodil 11. marca 2011 ob 05:46:23 UTC, 130 km od mesta Sendai v prefekturi Mijagi na vzhodni obali japonskega otočja Tōhoku. Potres se je zgodil na globini 24,4 km (15,2 milje). To je bil najmočnejši potres, ki je prizadel Japonsko v zgodovini. Bil je tudi četrti najmočnejši potres na Zemlji od začetka sodobnega beleženja leta 1900.

Poročilo japonske nacionalne policijske agencije je 10. februarja 2015 potrdilo 15.890 smrtnih žrtev, 6.152 ranjenih in 2.590 pogrešanih.

Vzrok in mehanika potresa

Dogodek je bil tipični megatrusni potres, ki je nastal na subdukcijski coni, kjer se Tihi ocean potaplja pod japonsko ploščo. Premik vzdolž dolgega preloma, ki je segal stotine kilometrov vzdolž morskega dna, je povzročil izbočenje in naknadno spuščanje morske skorje, kar je sprožilo velikanski cunami. Ocenjena dolžina drsenja je bila več sto kilometrov, največja relativna premika plošč (slip) pa so na nekaterih mestih ocenili v desetih metrih (do nekaj deset metrov na posameznih odsekih).

Cunami in obsega škode

Cunami, ki ga je sprožil potres, je dosegel obale Tōhoku v nekaj minutah do nekaj urah po dogodku. Višine valov so se zelo razlikovale glede na konfiguracijo obale; najvišji izmerjeni val je bil približno 40,5 m (v zalivu pri mestu Miyako v prefekturi Iwate). Veliki valovi so potovali čez Tihi ocean in povzročili škodo na obalah v številnih državah, poškodovali pristanišča, ladje, ceste, železniške proge in domove ter poplavili velike obalne površine.

Jedrska nesreča v Fukušimi

Eno od najresnejših in dolgotrajnih posledic cunamija je bila nesreča v jedrski elektrarni Fukushima Daiichi. Valovi so poplavili rezervne diesel generatorje in izpraznili hladilne sisteme, kar je privedlo do pregrevanja jedrskih goriv in delnih taljenj v treh reaktorjih, eksplozij vodika ter izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi tega je bila razglašena obsežna evakuacija (več deset tisoč prebivalcev) in vzpostavljene so bile dolgotrajne sanacijske cona ter programi za merjenje in dekontaminacijo.

Posledice za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje

• Človekove izgube in izselitve: Poleg potrjenih smrti in pogrešanih je bila velika številka notranje preseljenih in beguncev, ki so se začasno ali trajno preselili zaradi uničenja domov.
• Gospodarska škoda: Škoda je bila ocenjena v sto-milijardah dolarjev; kasnejše ocene so postavile skupno gospodarsko izgubo med največjimi v zgodovini naravnih katastrof (okoli 200–235 milijard USD, odvisno od vira).
• Infrastruktura in proizvodnja: Uničene so bile ceste, mostovi, železnice, pristanišča, električna omrežja in industrijski obrati; motnje v dobavnih verigah so imele globalne učinke v nekaterih panogah.
• Okoljski vplivi: Poplave in razpršitev debrisov so vplivali na obalna in morske ekosisteme; obsežna čiščenja in sanacija so trajala leta.

Poškodbe in potresi po glavnem sunku

Po glavnem potresu je sledilo na tisoče močnejših popotresnih sunkov, vključno z več potresi magnitude 7–7,9 v naslednjih dneh in mesecih. Geofiziki so zabeležili premike japonskega otoka Honšú (do nekaj metrov) in manjše spremembe v rotaciji Zemlje ter skrajšanje trajanja dneva za nekaj mikrosekund.

Reakcija, pomoč in obnova

Japonska država in lokalne skupnosti so takoj razglasile nujne ukrepe za iskanje in reševanje, vzpostavitev začasnih zatočišč in oskrbe prizadetih. Mednarodna skupnost je poslala humanitarno pomoč in reševalne ekipe. Rekonstrukcija infrastrukture, stanovanj in industrije je bila dolgotrajna; mnoge skupnosti so obnovile obalne naselbine z dodatnimi zaščitnimi ukrepi (višji in močnejši nasipi, evakuacijske poti, opozorilni sistemi).

Učenje in dolgoročne spremembe

Tragedija je privedla do sprememb v politikah, standardih gradnje in pripravljenosti na cunami, tako na Japonskem kot globalno. Izboljšani so sistemi zgodnjega opozarjanja, evakuacijske vaje in urbanistične rešitve za zmanjšanje tveganja pri prihodnjih potresih in cunamijih. Eden glavnih naukov je pomen hitrega in doslednega upoštevanja opozoril ter gradnje na področjih, ki so izpostavljena velikim valovom.

Dogodek Tōhoku 2011 ostaja eden najbolj usodnih in oblikovalnih naravnih dogodkov sodobne japonske zgodovine, z globokimi družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi posledicami, ki se preučujejo še danes.

Cunami

Potres je sprožil opozorilo pred cunamiji za pacifiško obalo Japonske in druge države, vključno z Novo Zelandijo, Avstralijo, Rusijo, Guamom, Filipini, Indonezijo, Papuo Novo Gvinejo, Naurujem, Havaji, Severnimi Marianskimi otoki (ZDA) in Tajvanom. Japonska je izdala najresnejše opozorilo pred cunamijem na svoji opozorilni lestvici. Opozorilo je, da bi lahko val dosegel višino do 10 metrov. Severno obalo Japonske je prizadel 0,5 metra visok val. Tiskovna agencija Kyodo je poročala, da je prefekturo Iwate na Japonskem prizadel štiri metre visok cunami. Prefektura Mijagi je bila poplavljena, valovi pa so med potovanjem v notranjost države nosili stavbe in avtomobile. Na nekaterih območjih so valovi segali do 10 km v notranjost države.

Ob 21.28 po srednjeevropskem času je nacionalna vremenska služba izdala opozorilo pred cunamiji do 7. ure zjutraj za vse Havaje. Cunami naj bi na Havaje prišel ob 2:59 po lokalnem času. Dva metra visok val je dosegel Kalifornijo, potem ko je s hitrostjo 500 kilometrov na uro prepotoval Tihi ocean. V Kaliforniji je utonil moški, ki ga je med poskusom fotografiranja cunamija odneslo v ocean.

Škoda na točki Hachinohe

Učinki

Smrtni primeri, poškodbe in pogrešani

Japonska nacionalna policijska agencija je uradno potrdila 15 890 smrtnih žrtev, 6 152 ranjenih in 2 590 pogrešanih oseb v 18 prefekturah ter več kot 126 000 poškodovanih ali uničenih stavb.

Jedrska nesreča

Jedrska nesreča v Fukušimi se je začela 11. marca 2011, le nekaj ur po začetnem valu. Povezava z električnim omrežjem je bila prekinjena. Izgubila se je vsa energija za hlajenje in reaktorji so se začeli pregrevati. V reaktorjih 1, 2 in 3 je prišlo do delnega taljenja sredice; vodikove eksplozije so uničile zgornji del stavb, v katerih so bili reaktorji 1, 3 in 4; eksplozija je poškodovala zadrževalni plašč v reaktorju 2; v reaktorju 4 so izbruhnili požari. Reaktorja 5 in 6 sta se kljub prvotni zaustavitvi začela pregrevati. Izrabljene jedrske gorivne palice, shranjene v bazenih v vsaki reaktorski stavbi, so se pregrele, ko se je v bazenih znižal nivo vode. Nesreča je druga največja jedrska nesreča po nesreči v Černobilu, vendar je bolj zapletena, saj so bili vpleteni vsi reaktorji.

Električna energija je bila prekinjena v 4,4 milijona gospodinjstev, vključno z 11 jedrskimi elektrarnami.

Geofizikalni vpliv

Po besedah geofizika Rossa Steina je potres premaknil dele severovzhodne Japonske do 2,4 metra bližje Severni Ameriki, zaradi česar so deli japonskega ozemlja "širši kot prej". Najbolj so se premaknila območja Japonske, ki so bila najbližje epicentru.

Pacifiška plošča se je morda premaknila proti zahodu za do 20 m. Po drugih ocenah naj bi se premaknila za 40 m in zajela območje, dolgo približno 300 do 400 km in široko 100 km. Če se bo to potrdilo, bo to eden največjih zabeleženih premikov prelomov, ki so bili povezani s potresom.

Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo je potres premaknil zemeljsko os za 25 centimetrov. To odstopanje je povzročilo številne majhne planetarne spremembe, med drugim dolžino dneva in naklon Zemlje. Hitrost Zemljinega vrtenja se je povečala in zaradi prerazporeditve Zemljine mase se je dan skrajšal za 1,8 mikrosekunde.

Osni premik je nastal zaradi prerazporeditve mase na površju Zemlje, ki je spremenila vztrajnostni moment planeta. Zaradi ohranitve kotnega momenta takšne spremembe vztrajnosti povzročijo majhne spremembe hitrosti vrtenja Zemlje. To so pričakovane spremembe pri potresu te moči.

Prevoz

Zaradi razpok na cestah je bilo treba zapreti hitro cesto Tōhoku na severu Japonske. Celotno železniško omrežje je bilo zaprto, vendar so ga nekaj ur po potresu ponovno odprli. Do 100.000 ljudi je obtičalo in čakalo na prevoz naravnost iz mesta.

Televizijska oddaja

Cesar Akihito se je na veliko nesrečo odzval z neposrednim nagovorom v televizijski oddaji. To je bilo prvič, da je katerikoli cesar na tak način uporabil televizijo.

Ljudje, ki zaradi zaprtja železniškega omrežja izstopajo z vlaka

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je bila magnituda potresa in cunamija v Tōhokuju leta 2011?

V: Kje se je zgodil potres?

V: Kdaj se je zgodil potres?

V: Kako so izmerili potres?

V: Kako globok je bil potres?

V: Koliko mrtvih je bilo potrjenih v poročilu japonske nacionalne policijske agencije?

V: Ali sta bila potres in cunami v Tōhokuju leta 2011 najmočnejši potres v zgodovini Japonske?

Išči po črki