Potres in cunami v Tōhokuju leta 2011 je bil potres z magnitudo 9,0, ki so mu sledili valovi cunamija. Po lestvici seizmične intenzitete JMA je bila izmerjena vrednost 8,4. Potres se je zgodil 11. marca 2011 ob 05:46:23 UTC, 130 km od mesta Sendai v prefekturi Mijagi na vzhodni obali japonskega otočja Tōhoku. Potres se je zgodil na globini 24,4 km (15,2 milje). To je bil najmočnejši potres, ki je prizadel Japonsko v zgodovini. Bil je tudi četrti najmočnejši potres na Zemlji od začetka sodobnega beleženja leta 1900.

Poročilo japonske nacionalne policijske agencije je 10. februarja 2015 potrdilo 15.890 smrtnih žrtev, 6.152 ranjenih in 2.590 pogrešanih.

Vzrok in mehanika potresa

Dogodek je bil tipični megatrusni potres, ki je nastal na subdukcijski coni, kjer se Tihi ocean potaplja pod japonsko ploščo. Premik vzdolž dolgega preloma, ki je segal stotine kilometrov vzdolž morskega dna, je povzročil izbočenje in naknadno spuščanje morske skorje, kar je sprožilo velikanski cunami. Ocenjena dolžina drsenja je bila več sto kilometrov, največja relativna premika plošč (slip) pa so na nekaterih mestih ocenili v desetih metrih (do nekaj deset metrov na posameznih odsekih).

Cunami in obsega škode

Cunami, ki ga je sprožil potres, je dosegel obale Tōhoku v nekaj minutah do nekaj urah po dogodku. Višine valov so se zelo razlikovale glede na konfiguracijo obale; najvišji izmerjeni val je bil približno 40,5 m (v zalivu pri mestu Miyako v prefekturi Iwate). Veliki valovi so potovali čez Tihi ocean in povzročili škodo na obalah v številnih državah, poškodovali pristanišča, ladje, ceste, železniške proge in domove ter poplavili velike obalne površine.

Jedrska nesreča v Fukušimi

Eno od najresnejših in dolgotrajnih posledic cunamija je bila nesreča v jedrski elektrarni Fukushima Daiichi. Valovi so poplavili rezervne diesel generatorje in izpraznili hladilne sisteme, kar je privedlo do pregrevanja jedrskih goriv in delnih taljenj v treh reaktorjih, eksplozij vodika ter izpusta radioaktivnih snovi v okolje. Zaradi tega je bila razglašena obsežna evakuacija (več deset tisoč prebivalcev) in vzpostavljene so bile dolgotrajne sanacijske cona ter programi za merjenje in dekontaminacijo.

Posledice za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje

  • Človekove izgube in izselitve: Poleg potrjenih smrti in pogrešanih je bila velika številka notranje preseljenih in beguncev, ki so se začasno ali trajno preselili zaradi uničenja domov.
  • Gospodarska škoda: Škoda je bila ocenjena v sto-milijardah dolarjev; kasnejše ocene so postavile skupno gospodarsko izgubo med največjimi v zgodovini naravnih katastrof (okoli 200–235 milijard USD, odvisno od vira).
  • Infrastruktura in proizvodnja: Uničene so bile ceste, mostovi, železnice, pristanišča, električna omrežja in industrijski obrati; motnje v dobavnih verigah so imele globalne učinke v nekaterih panogah.
  • Okoljski vplivi: Poplave in razpršitev debrisov so vplivali na obalna in morske ekosisteme; obsežna čiščenja in sanacija so trajala leta.

Poškodbe in potresi po glavnem sunku

Po glavnem potresu je sledilo na tisoče močnejših popotresnih sunkov, vključno z več potresi magnitude 7–7,9 v naslednjih dneh in mesecih. Geofiziki so zabeležili premike japonskega otoka Honšú (do nekaj metrov) in manjše spremembe v rotaciji Zemlje ter skrajšanje trajanja dneva za nekaj mikrosekund.

Reakcija, pomoč in obnova

Japonska država in lokalne skupnosti so takoj razglasile nujne ukrepe za iskanje in reševanje, vzpostavitev začasnih zatočišč in oskrbe prizadetih. Mednarodna skupnost je poslala humanitarno pomoč in reševalne ekipe. Rekonstrukcija infrastrukture, stanovanj in industrije je bila dolgotrajna; mnoge skupnosti so obnovile obalne naselbine z dodatnimi zaščitnimi ukrepi (višji in močnejši nasipi, evakuacijske poti, opozorilni sistemi).

Učenje in dolgoročne spremembe

Tragedija je privedla do sprememb v politikah, standardih gradnje in pripravljenosti na cunami, tako na Japonskem kot globalno. Izboljšani so sistemi zgodnjega opozarjanja, evakuacijske vaje in urbanistične rešitve za zmanjšanje tveganja pri prihodnjih potresih in cunamijih. Eden glavnih naukov je pomen hitrega in doslednega upoštevanja opozoril ter gradnje na področjih, ki so izpostavljena velikim valovom.

Dogodek Tōhoku 2011 ostaja eden najbolj usodnih in oblikovalnih naravnih dogodkov sodobne japonske zgodovine, z globokimi družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi posledicami, ki se preučujejo še danes.