Černobilska nesreča

Nesreča v Černobilu je bila jedrska nesreča, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Pripjatu v Ukrajini. Ukrajina je bila takrat del Sovjetske zveze.

Ta dogodek je bil ena najhujših nesreč v zgodovini jedrske energije. Na mednarodni lestvici jedrskih dogodkov je bila ocenjena s 7. stopnjo, najhujšo stopnjo. Edina druga nesreča s stopnjo 7 je nesreča v Fukušimi. Ker reaktorji RBMK, ki so bili uporabljeni v elektrarni, niso imeli zadrževalne zgradbe, ki bi zadržala sevanje, so se radioaktivne padavine razširile nad dele zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Združenega kraljestva in vzhodne ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila močno kontaminirana. Približno 60 % radioaktivnih padavin je padlo v Belorusijo. Okoli 360.000 ljudi je bilo treba preseliti v druge kraje, kjer so lahko živeli po nesreči. Poleg tega je veliko ljudi zbolelo za dolgotrajnimi boleznimi, pri nekaterih pa so odkrili celo raka na ščitnici in akutno zastrupitev s sevanjem.

Pred nesrečo je bilo načrtovano zmanjšanje moči. Do začetka dnevne izmene je raven moči dosegla 50 %. Po tem se je naključno izklopila ena od regionalnih elektrarn. Nato je bilo zahtevano, da se nadaljnje zmanjšanje moči odloži. Kljub tej zahtevi so se zmanjšanje in priprave na predvideni preskus nadaljevale.

Nesreča se je zgodila, ko se je moč četrtega reaktorja močno povečala. To je povzročilo eksplozijo sredice reaktorja. Zaradi eksplozije so se sprostile velike količine radioaktivnih snovi in goriva. Zaradi tega je začel goreti nevtronski moderator iz grafita. Zaradi požara se je sprostilo še več radioaktivnih padavin, ki so se s požarnim dimom prenašale v okolje.

Reaktor 4 je bil pokrit s sarkofagom, narejenim iz jekla in betona, da bi preprečil uhajanje večjega števila sevanja iz elementov, kot so korij, uran in plutonij, ter radioaktivnega prahu. Sarkofag je bil leta 2016 prekrit s strukturo novega varnega zaprtja.

Nesreča je sprožila zaskrbljenost glede varnosti sovjetske jedrske industrije. Sovjetska zveza je za nekaj časa upočasnila proces povečevanja svoje jedrske industrije. Sovjetska vlada je morala zaradi nesreče postati tudi manj skrivnostna. Od takrat so Rusija, Ukrajina in Belorusija postale samostojne države. Te države so bile zaradi nesreče obremenjene s stalnimi stroški dekontaminacije (odstranjevanje sevanja) in zdravstvenega varstva. Izpostavljenost sevanju povečuje tveganje za nastanek raka, smrtonosne bolezni. Težko je natančno določiti število smrtnih primerov, ki so posledica dogodkov v Černobilu. Nesreča v Černobilu se je zgodila, ko so nekateri delavci preizkušali varnost reaktorja. Nekatere naprave, ki so preprečile eksplozijo reaktorja, so bile izklopljene. Nato je prišlo do prevelikega navala energije, reaktor je ušel izpod nadzora in eksplodiral.

Večina prizadetih še ni umrla. Ko in če bodo prizadeti umrli zaradi raka ali sorodnih bolezni, bo težko ugotoviti, ali je bila vzrok nesreča. Poročilo IAEA iz leta 2005 govori o 56 neposrednih smrtnih primerih; od tega je bilo 47 delavcev v nesreči in 9 otrok, ki so umrli zaradi raka na ščitnici. Poročilo meni, da lahko zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, umre do 4 000 ljudi. Vendar pa se druge ocene gibljejo med 4 000 in 27 000. Po ocenah organizacije Union of Concerned Scientists ali Greenpeace je zaradi nesreče umrlo od 93 000 do 200 000 ljudi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj se je zgodilo v jedrski elektrarni Černobil aprila 1986?

V: Kje je bila jedrska elektrarna v Černobilu?

V: Kako huda je bila nesreča po mednarodni lestvici jedrskih dogodkov?

V: Kateri drug dogodek je bil na tej lestvici ocenjen s 7. stopnjo?

V: Kam je padla večina radioaktivnih padavin iz Černobila?

V: Koliko ljudi je ta nesreča prizadela in jih je bilo treba preseliti?

Išči po črki