Najhujše jedrske in sevalne nesreče v zgodovini - Černobil, Fukušima in druge
Izčrpen pregled najhujših jedrskih in sevalnih nesreč: Černobil, Fukušima in druge — žrtve, posledice ter zgodovinski vpliv.
V nadaljevanju je predstavljen seznam najhujših nesreč v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih po vsem svetu:
Ena najhujših jedrskih nesreč doslej je bila nesreča v Černobilu, ki se je zgodila leta 1986 v Ukrajini. V tej nesreči je neposredno umrlo 30 ljudi, nastala pa je tudi premoženjska škoda v višini približno 7 milijard dolarjev. Študija, objavljena leta 2005, ocenjuje, da bo zaradi nesreče med tistimi, ki so bili izpostavljeni visokim ravnem sevanja, sčasoma umrlo še do 4 000 ljudi zaradi raka. Radioaktivne padavine, ki so nastale ob nesreči, so bile skoncentrirane na območjih Belorusije, Ukrajine in Rusije. Približno 350 000 ljudi je bilo kmalu po nesreči prisilno preseljenih s teh območij.
Med najhujšimi jedrskimi in sevalnimi nesrečami na svetu, ki so terjale največ smrtnih žrtev, so bile nesreče jedrskih podmornic. Do zdaj so bile vse enote nekdanje Sovjetske zveze.
Pregled najpomembnejših jedrskih in sevalnih nesreč
- Černobil (1986, Ukrajina)
Največja nesreča na INES lestvici (ravni 7). Razpad reaktorja je povzročil obsežen izpust radioaktivnih snovi, nastala je dolgotrajna kontaminacija velikih območij, vzpostavljena je bila 30-kilometrska izključena cona. Poleg neposrednih žrtev in ocenjenih tisočih kasnejših smrti zaradi raka je imela nesreča velike družbene, zdravstvene in okoljske posledice (dolgotrajno preseljevanje, vpliv na kmetijstvo, potreba po sanaciji).
- Fukušima Daiči (2011, Japonska)
Po potresu in cunamiju so tri reaktorje prizadeli talilni procesi in obsežni izpusti radioaktivnih snovi. Veliko število prebivalcev je bilo evakuiranih (storitve navajajo na stotine tisoč ljudi), dolgotrajno so potrebni ukrepi čiščenja, odstranjevanja kontaminirane vode in demontaže naprav. Glede neposrednih učinkov sevanja so glavni mednarodni pregledi (npr. UNSCEAR, IAEA) ocenili, da bodo neposredne zdravstvene posledice zaradi izpostavljenosti prebivalstva omejene, so pa velike posledice zaradi evakuacij, stresa, socialnih in gospodarskih motenj.
- Hitra nesreča pri jedrskih podmornicah (več primerov, nekdanja Sovjetska zveza)
Nekatere sovjetske jedrske podmornice so imele resne nesreče, povezane z jedrskimi reaktorji ali eksplozijami, kar je povzročilo smrt članov posadke in lokalno onesnaženje. Primeri vključujejo podmornice s kompleksnimi okvarami reaktorskih sistemov in požari. Veliko izmed potopljenih ali poškodovanih plovil še vedno vsebuje radioaktivno gorivo, kar predstavlja dolgoročen okoljski izziv.
- Kyshtym / Mayak (1957, Sovjetska zveza)
Eksplozija skladiščne posode z radioaktivnimi odpadki v kompleksu Mayak (znana kot Kyshtym nesreča) je povzročila velik izpust sevanja in onesnaženje obsežnih območij. Dogodek je bil dolgo časa tajen; posledice so vključevale množične preselitve in dolgotrajne zdravstvene in okoljske posledice.
- Tokaimura (1999, Japonska)
V industrijskem obratu pri pripravi urana je prišlo do kritične nesreče. Dva delavca sta umrla zaradi akutnega sevanja, več oseb je bilo izpostavljenih visokim dozam. Nesreča je opozorila na pomen strogih postopkov in nadzora pri ravnanju z jedrskimi materiali.
- SL-1 (1961, ZDA)
Mali eksperimentalni reaktor je doživel eksplozijo pri vzdrževanju, pri kateri so umrli trije operaterji. Nesreča je pomembno vplivala na standarde varnosti pri delovanju jedrskih naprav v ZDA.
- Windscale / Sellafield (1957, Velika Britanija)
Požar v reaktorju za proizvodnjo plutonija (Windscale Pile) je povzročil izpust radioaktivnih snovi, predvsem joda-131. Čeprav neposredne velike smrti niso bile zabeležene, je bilo onesnaženje pomembno in so sledile obsežne sanacije ter dolgotrajne zdravstvene raziskave.
- Goiânia (1987, Brazilija) — radiološki incident
V urbanem okolju so neprimerno odstranjeno in razstavljeno terapevtično sevalno vir (cesij-137). Več ljudi je bilo izpostavljenih in kontaminiranih; dogodek je povzročil smrt nekaj oseb in daljnosežne sanacijske ukrepe ter izpostavil tveganja nepravilnega ravnanja z medicinskimi radionuklidi.
- Three Mile Island (1979, ZDA)
Delna talitev jedrskega goriva v reaktorskem jedru je povzročila velik javni odziv in izgubo zaupanja v jedrsko energijo. Izpust radioaktivnih snovi za prebivalstvo je bil nizek in neposrednih smrtnih primerov zaradi sevanja ni bilo ugotovljenih, a nesreča je imela velik vpliv na regulacijo in varnostne prakse.
Skupni učinki in lekcije
- Vpliv na ljudi: neposredne smrtne žrtve zaradi sevanja so redek pojav pri večini nesreč, veliko večji problem so bile posredne smrti in zdravstvene težave zaradi evakuacij, stresa, prekinitve zdravstvene oskrbe in dolgotrajne socialne motnje.
- Okoljski vpliv: radioaktivno onesnaženje tal, vode in hrane lahko vztraja dolgo; sanacija in spremljanje sta dolgotrajna in draga.
- Varnost in regulacija: nesreče so vodile do krepitve mednarodnih varnostnih standardov, izboljšav v projektiranju reaktorjev, boljših sistemov obvladovanja nesreč ter večje transparentnosti in pripravljenosti na izredne razmere.
- Ravnanje z jedrskimi odpadki in potopljenimi napravami: dolgotrajno upravljanje izrabljenega goriva, zapuščene ali potopljene jedrske naprave ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov ostajajo ključni izzivi za okolje in varnost.
Zaključek
Nesreče z jedrskimi in sevalnimi materiali so bile v zadnjih desetletjih redke, vendar imajo lahko daljnosežne posledice. Pomembno je ohranjati visoke standarde varnosti, transparentnost, mednarodno sodelovanje pri spremljanju in sanaciji ter nenehno nadgrajevati načrte za nujne primere, da se tveganje za ljudi in okolje zmanjša na najmanjšo možno mero.

Med jedrsko nesrečo v Fukušimi na Japonskem leta 2011 so bili zaradi eksplozij poškodovani trije jedrski reaktorji.
Zapuščeno mesto Prypiat v Ukrajini po nesreči v Černobilu. V ozadju je jedrska elektrarna v Černobilu.
Običajne nesreče
Normal Accidents je knjiga sociologa Charlesa Perrowa z univerze Yale iz leta 1984, ki podrobno analizira kompleksne sisteme z vidika družboslovja. V njej je kot prvi opisal kompleksne tehnološke sisteme, kot so jedrske elektrarne, glede na njihovo tveganost. Perrow pravi, da so številne in nepričakovane napake vgrajene v kompleksne in tesno povezane sisteme družbe. Takšnih nesreč ni mogoče zaobiti.
Navdih za Perrowove knjige je bila nesreča na otoku Three Mile Island leta 1979, ko je jedrska nesreča nastala zaradi nepredvidene interakcije več napak v kompleksnem sistemu. Dogodek je bil primer običajne nesreče, saj je bil "nepričakovan, nerazumljiv, neobvladljiv in neizogiben".
Perrowova trditev temelji na treh načelih. Prvič, ljudje delajo napake, tudi v jedrskih elektrarnah. Drugič, velike nesreče se skoraj vedno razvijejo iz zelo majhnih začetkov. Tretjič, veliko napak je bolj posledica organizacij kot tehnologije. Vsako od teh načel je danes še vedno pomembno.
Jedrska energija
| Nesreče in incidenti v jedrskih elektrarnah z | |||||
| Datum | Kraj nesreče | Opis nesreče | Mrtvi | Stroški ( | |
| 10. oktober 1957 | Sellafield, Cumberland, Združeno kraljestvo | Požar v britanskem projektu za izdelavo atomske bombe je uničil jedro in v okolje sprostil radioaktivne snovi. | 0 | 5 | |
| 3. januar 1961 | Idaho Falls, Idaho, Združene države Amerike | Eksplozija na prototipu SL-1 na nacionalni postaji za testiranje reaktorjev. Vsi trije upravljavci so umrli, ko je bila krmilna palica odstranjena predaleč. | 3 | 22 | 4 |
| 5. oktober 1966 | Frenchtown Charter Township, Michigan, Združene države Amerike | Delno taljenje sredice reaktorja Fermi 1 v jedrski elektrarni Enrico Fermi. | 0 | 132 | |
| 21. januar 1969 | Reaktor Lucens, Vaud, Švica | nesreča z izgubo hladilne tekočine, ki je povzročila delno taljenje sredice in obsežno radioaktivno onesnaženje votline, ki je bila nato zaprta. | 0 | 4 | |
| 1975 | Sosnovyi Bor, Leningrajska regija, Rusija | V 1. reaktorju jedrske elektrarne v Leningradu naj bi prišlo do delne jedrske taline. | |||
| 7. december 1975 | Greifswald, Vzhodna Nemčija | Električna napaka povzroči požar v glavnem koritu, ki uniči nadzorne linije in pet glavnih črpalk hladilne tekočine | 0 | 443 | 3 |
| 5. januar 1976 | Jaslovské Bohunice, Češkoslovaška | Napaka med zamenjavo goriva. Gorivna palica, ki jo hladilno sredstvo iz reaktorja vrže v reaktorsko dvorano (CO2 ). | 2 | 4 | |
| 22. februar 1977 | Jaslovské Bohunice, Češkoslovaška | huda korozija reaktorja in izpust radioaktivnosti na območju elektrarne, zaradi česar je potrebna popolna razgradnja | 0 | 1,700 | 4 |
| 28. marec 1979 | Izguba hladilne tekočine in delno taljenje sredice zaradi napak upravljavca. Prišlo je do manjšega izpusta radioaktivnih plinov. | 0 | 2,400 | 5 | |
| 15. september 1984 | Athens, Alabama, Združene države Amerike | Zaradi kršitev varnosti, napak upravljavca in težav pri načrtovanju je enota Browns Ferry 2 šest let v mirovanju. | 0 | 110 | |
| 9. marec 1985 | Athens, Alabama, Združene države Amerike | nepravilno delovanje sistemov za merjenje med zagonom, zaradi česar so bile ustavljene vse tri enote Browns Ferry. | 0 | 1,830 | |
| 11. april 1986 | Plymouth, Massachusetts, Združene države Amerike | Zaradi ponavljajočih se težav z opremo je bilo treba zasilno ustaviti jedrsko elektrarno Pilgrim družbe Boston Edison | 0 | 1,001 | |
| 26. april 1986 | Nesreča v Černobilu, Ukrajinska SSR | pregrevanje, eksplozija pare, požar in taljenje, zaradi česar je bilo treba iz Černobila evakuirati 300.000 ljudi, radioaktivne snovi pa so se razpršile po vsej Evropi. | 56 neposrednih; | 6,700 | 7 |
| 4. maj 1986 | Hamm-Uentrop, Nemčija | Eksperimentalni reaktor THTR-300 v okolico izpusti majhne količine cepitvenih produktov (0,1 GBq Co-60, Cs-137, Pa-233). | 0 | 267 | |
| 31. marec 1987 | Delta, Pensilvanija, Združene države Amerike | Zaprtje enot Peach Bottom 2 in 3 zaradi motenj v hlajenju in nepojasnjenih težav z opremo | 0 | 400 | |
| 19. december 1987 | Lycoming, New York, Združene države Amerike | Družba Niagara Mohawk Power Corporation je zaradi okvar prisiljena ustaviti enoto Nine Mile Point 1 | 0 | 150 | |
| 17. marec 1989 | Lusby, Maryland, Združene države Amerike | Inšpekcijski pregledi v enotah Calvert Cliff 1 in 2 so razkrili razpoke na tlačnih rokavih grelnikov, zaradi česar so bile daljše zaustavitve. | 0 | 120 | |
| marec 1992 | Sosnovyi Bor, Leningrajska regija, Rusija | Ob nesreči v jedrski elektrarni Sosnovi Bor so v zrak zaradi pretrganega kanala za gorivo uhajali radioaktivni plini in jod. | |||
| 20. februar 1996 | Waterford, Connecticut, Združene države Amerike | Zaradi puščajočega ventila sta se ustavili enoti 1 in 2 jedrske elektrarne Millstone, ugotovljenih je bilo več napak v opremi | 0 | 254 | |
| 2. september 1996 | Crystal River, Florida, Združene države Amerike | Zaradi okvare opreme je treba ustaviti in opraviti obsežna popravila v enoti Crystal River 3 | 0 | 384 | |
| 30. september 1999 | Prefektura Ibaraki, Japonska | V jedrski nesreči v Tokaimuri sta umrla dva delavca, še en delavec pa je bil izpostavljen sevanju, ki je presegalo dovoljene vrednosti. | 2 | 54 | 4 |
| 16. februar 2002 | Oak Harbor, Ohio, Združene države Amerike | Zaradi hude korozije regulacijske palice je reaktor Davis-Besse prisiljen v 24-mesečno zaustavitev | 0 | 143 | 3 |
| 9. avgust 2004 | Prefektura Fukui, Japonska | V eksploziji pare v jedrski elektrarni Mihama so umrli štirje delavci, sedem jih je ranjenih | 4 | 9 | 1 |
| 25. julij 2006 | Forsmark, Švedska | Zaradi električne napake v jedrski elektrarni Forsmark se je ustavil en reaktor | 0 | 100 | 2 |
| 11. marec 2011 | Fukušima, Japonska | Cunami je poplavil in poškodoval pet aktivnih reaktorjev, pri čemer sta utonila dva delavca. Izguba rezervne električne energije je povzročila pregrevanje, taljenje in evakuacijo. En človek je nenadoma umrl med prenašanjem opreme med čiščenjem. | 7 | ||
| 12. september 2011 | Marcoule, Francija | V eksploziji na jedrskem območju Marcoule je umrla ena oseba, štiri so bile ranjene, od tega ena huje. Eksplozija je bila v peči za taljenje kovinskih odpadkov. | 1 | ||
Jedrske podmornice
Med najhujšimi jedrskimi in sevalnimi nesrečami na svetu, ki so terjale največ smrtnih žrtev, so bile nesreče jedrskih podmornic. Do zdaj so bile vse enote nekdanje Sovjetske zveze. Nesreče reaktorjev, ki so povzročile poškodbe sredice in izpust radioaktivnosti iz podmornic na jedrski pogon, vključujejo:
- K-8, 1960, nesreča z izgubo hladilne tekočine; sproščena velika količina radioaktivnosti.
- K-14, 1961, zamenjan reaktorski predel zaradi neopredeljene "okvare reaktorskih zaščitnih sistemov".
- K-19, 1961, nesreča z izgubo hladilne tekočine, v kateri je umrlo 8 ljudi, več kot 30 ljudi pa je bilo prekomerno izpostavljenih sevanju. Dogodki na krovu podmornice so upodobljeni v filmu K-19: The Widowmaker.
- K-11, 1965, oba reaktorja poškodovana med polnjenjem z gorivom med dvigovanjem glav reaktorske posode; reaktorski oddelki so bili razbiti ob vzhodni obali Nove Zemlje v Karskem morju leta 1966.
- K-27, 1968, poškodovana sredica enega od reaktorjev, zaradi česar je umrlo 9 ljudi, 83 pa je bilo poškodovanih; leta 1982 je bila potopljena v Karskem morju.
- K-140, 1968, reaktor je bil poškodovan zaradi nenadzorovanega samodejnega povečanja moči med delom v ladjedelnici.
- K-429, 1970, nenadzorovan zagon ladijskega reaktorja je povzročil požar in izpust radioaktivnosti
- K-116, 1970, nesreča z izgubo hladilne tekočine v pristaniškem reaktorju; sproščena velika količina radioaktivnosti.
- K-64, 1972, okvara prvega reaktorja razreda Alfa, hlajenega s tekočimi kovinami; reaktorski predel je bil razrezan.
- K-222, 1980, podmornica razreda Papa je med vzdrževanjem v ladjedelnici doživela nesrečo z reaktorjem, medtem ko je posadka ladje odšla na kosilo.
- K-123, 1982, jedro reaktorja podmornice razreda Alfa, poškodovano zaradi uhajanja tekoče kovinske hladilne tekočine; podmornica je bila osem let izključena iz obratovanja.
- K-431, 1985, nesreča reaktorja med polnjenjem goriva je terjala 10 smrtnih žrtev, 49 ljudi pa je utrpelo poškodbe zaradi sevanja.
- K-219, 1986, je prišlo do eksplozije in požara v raketni cevi, kar je privedlo do nesreče reaktorja; 20-letni mornar Sergej Preminin je žrtvoval svoje življenje, da bi zavaroval enega od reaktorjev na krovu. Podmornica se je potopila tri dni pozneje.
- K-192, 1989, nesreča z izgubo hladilne tekočine; prerazvrščena iz K-131.
Radioterapevtske nesreče
| Leto | Tip | Nesreča | Smrtni primeri zaradi ARS | Preživeli člani ARS | Lokacija |
| 1957 | domnevno kaznivo dejanje | Poskus atentata na Nikolaja Khokhlova | 0 | 1 | Frankfurt, Zahodna Nemčija |
| 1962 | osiroteli vir | radiološka nesreča v Mexico Cityju | 4 | ? | Mexico City, Mehika |
| 1985 | radioterapija | Nesreče zaradi prevelikega odmerka sevanja Therac-25 | 3 | 3 | |
| 1984 | osiroteli vir | radiološka nesreča v Maroku | 8 | 3 | Mohammedia, Maroko |
| 1987 | osiroteli vir | Nesreča v Goiânii | 4 | ? | Goiânia, Brazilija |
| 1990 | radioterapija | nesreča pri radioterapiji v Zaragozi | 11 | ? | Zaragoza, Španija |
| 1996 | radioterapija | nesreča pri radioterapiji v Kostariki | 7 do 20 | 46 | San José, Kostarika |
| 2000 | osiroteli vir | Radiacijska nesreča v Samut Prakanu | 3 | 7 | Provinca Samut Prakan, Tajska |
| 2000 | radioterapija | Nacionalni onkološki inštitut, nesreča | 3 do 7 | ? | Panama City, Panama |
| 2006 | kriminal | 1 | 0 | ||
| 2010 | osiroteli vir | Radiološka nesreča v Mayapuriju | 1 | 7 | Mayapuri, Indija |
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je seznam, ki je predstavljen v besedilu?
O: Seznam, predstavljen v besedilu, je seznam najhujših nesreč v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih po vsem svetu.
V: Kateri dogodek velja za eno najhujših jedrskih nesreč doslej?
O: Nesreča v Černobilu, ki se je zgodila leta 1986 v Ukrajini, velja za eno najhujših jedrskih nesreč doslej.
V: Koliko ljudi je neposredno umrlo zaradi nesreče v Černobilu?
O: V nesreči v Černobilu je neposredno umrlo 30 ljudi.
V: Kolikšna je ocenjena finančna škoda, ki jo je povzročila nesreča v Černobilu?
O: Černobilska nesreča je povzročila za približno 7 milijard dolarjev škode.
V: Koliko dodatnih smrti zaradi raka naj bi bilo povezanih s černobilsko nesrečo?
O: Ocenjuje se, da je s černobilsko nesrečo povezanih približno 4 000 dodatnih smrti zaradi raka med tistimi, ki so bili izpostavljeni visokim ravnem sevanja.
V: Katera območja so bila najbolj prizadeta zaradi radioaktivnih padavin ob černobilski nesreči?
O: Radioaktivne padavine zaradi černobilske nesreče so bile največje na območjih Belorusije, Ukrajine in Rusije.
V: V nesreči jedrske podmornice katere države je doslej umrlo največ ljudi?
O: Vse najhujše jedrske in sevalne nesreče na svetu, ki so terjale smrtne žrtve, so bile povezane z jedrskimi podmornicami nekdanje Sovjetske zveze.
Iskati