Razpad in padec rimskega cesarstva

Razpad in padec rimskega cesarstva je kratek naslov pomembne knjige angleškega zgodovinarja iz 18. stoletja Edwarda Gibbona. Knjiga prikazuje Rimsko cesarstvo - in zahodno civilizacijo kot celoto - od konca prvega stoletja našega štetja do propada Vzhodnega ali Bizantinskega cesarstva.

Izdan v šestih zvezkih, od I. zvezka leta 1776 do IV, V in VI. zvezka v letih 1788-89. Delo zajema zgodovino rimskega cesarstva, Evrope in katoliške cerkve od leta 98 do leta 1590 našega štetja ter obravnava zaton rimskega cesarstva na Vzhodu in njegov propad na Zahodu. Zaradi relativne objektivnosti in velike uporabe primarnih virov je njegova metodologija postala vzor kasnejšim zgodovinarjem. Zaradi tega so Gibbona označili za prvega "sodobnega zgodovinarja starega Rima".



Edward Gibbon (1737-1794).Zoom
Edward Gibbon (1737-1794).

Diplomsko delo

Gibbon je pojasnil, zakaj je Rimski imperij propadel.

Gibbon meni, da je Rimsko cesarstvo podleglo vdorom barbarov, ker so njegovi državljani postopoma izgubili "državljansko krepost". Postali so šibki in za obrambo svojega cesarstva so uporabljali barbarske plačance, ki so nato postali tako številni, da so lahko zavzeli cesarstvo.

Menil je, da Rimljani niso bili pripravljeni živeti tršega, "moškega" vojaškega načina življenja. Poleg tega je Gibbon trdil, da je krščanstvo ustvarilo prepričanje, da po smrti obstaja boljše življenje. To je med rimskimi državljani spodbudilo brezbrižnost do sedanjosti in zmanjšalo njihovo željo po žrtvovanju za cesarstvo. Menil je tudi, da je pacifizem zaviral tradicionalni rimski vojni duh. Gibbon je, tako kot drugi razsvetljenski misleci, preziral srednji vek kot duhovniško, vraževerno in "temno dobo". Menil je, da bo človeška zgodovina lahko ponovno napredovala šele v dobi razuma in racionalnega mišljenja.

Gibbon vidi pretorijansko gardo kot glavni katalizator začetnega propadanja in končnega propada cesarstva, ki ga je na začetku cesarstva zasejal Avgust. Večkrat navaja primere, ko je pretorijanska garda zlorabila svojo moč, kar je imelo katastrofalne posledice, vključno s številnimi primeri atentatov na cesarja in nenehnimi zahtevami po višjih plačah.



Pogledi na krščanstvo

V prvem delu, zlasti v XV. in XVI. poglavju, je Gibbon postavil pod vprašaj cerkveno zgodovino. Ocenil je veliko manjše število krščanskih mučencev, kot je veljalo doslej. Cerkvena različica zgodnje zgodovine je bila prej le redko postavljena pod vprašaj. Za Gibbona pa so bili cerkveni spisi sekundarni viri. Izogibal se jih je v korist primarnih virov iz obdobja, o katerem je pisal. To je eden od razlogov, zakaj Gibbona imenujejo "prvi sodobni zgodovinar".

Gibbonova glavna teorija je bila, da je bilo krščanstvo glavni dejavnik zatona in propada cesarstva.

"Uvedba ali vsaj zloraba krščanstva je vplivala na propad in padec rimskega cesarstva. Duhovščina je uspešno pridigala nauke o potrpežljivosti in potlačnosti, aktivne družbene vrline so bile odvračane, zadnji ostanki vojaškega duha pa so bili pokopani v samostanu."

In na splošno:

"Različne načine čaščenja, ki so prevladovali v rimskem svetu, so ljudje imeli za enako resnične, filozofi za enako napačne, sodniki pa za enako koristne." (1. zvezek, 1. poglavje)

Poznejši zgodovinarji se z Gibbonom večinoma niso strinjali. Danes zgodovinarji analizirajo gospodarske in vojaške dejavnike propada Rima.



Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal knjigo Razpad in padec rimskega cesarstva?


O: Razpad in padec rimskega cesarstva je napisal angleški zgodovinar iz 18. stoletja Edward Gibbon.

V: Koliko zvezkov ima knjiga?


O: Knjigo sestavlja šest zvezkov, od I. zvezka iz leta 1776 do IV., V. in VI. zvezka iz let 1788-89.

V: Katero časovno obdobje zajema knjiga?


O: Delo zajema zgodovino rimskega cesarstva, Evrope in katoliške cerkve od leta 98 do 1590 našega štetja.

V: O čem govori knjiga?


O: Knjiga obravnava propad Rimskega cesarstva na Vzhodu in njegov padec na Zahodu.

V: Kaj je edinstvenega v Gibbonovi metodologiji?


O: Gibbonova metodologija je bila razmeroma objektivna in je v veliki meri uporabljala primarne vire, zaradi česar je bila vzor kasnejšim zgodovinarjem. Zaradi tega so ga imenovali "prvi sodobni zgodovinar starega Rima".

V: Zakaj je to delo pomembno?


O: To delo velja za pomembno, ker spremlja zahodno civilizacijo kot celoto od konca prvega stoletja našega štetja do leta 1590 in omogoča vpogled v to, kako se civilizacije skozi čas dvigajo in padajo.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3