Edward Gibbon: Zgodovina razpada in padca Rimskega cesarstva
Edward Gibbon: Zgodovina razpada in padca Rimskega cesarstva — klasično delo z globoko analizo vzrokov, virov in posledic propada rimske civilizacije.
Razpad in padec rimskega cesarstva je kratek naslov ene najpomembnejših knjig angleškega zgodovinarja iz 18. stoletja Edwarda Gibbona. Delo, pogosto navajano z angleškim naslovom The History of the Decline and Fall of the Roman Empire, obravnava Rimsko cesarstvo - in zahodno civilizacijo kot celoto od konca prvega stoletja našega štetja do padca Bizantinskega cesarstva.
Obseg in izdaje
Gibbonovo delo je izšlo v šestih zvezkih med letoma 1776 in 1788. Prvi zvezek je bil objavljen leta 1776, zvezka II in III sta izšla leta 1781, zvezki IV–VI pa leta 1788. Avtor obravnava zgodovino rimskega cesarstva, preobrazbe Evrope in vlogo katoliške cerkve v obdobjih od okoli leta 98 do padca Konstantinopla leta 1453 — torej do končne propasti vzhodnorimskega (t. i. Bizantinskega cesarstva), medtem ko se zgodovina zahodnega cesarstva konča že z razpadom oblasti v 5. stoletju.
Glavne teze
Gibbon analizira vzroke dolgoročnega propada rimskega sveta in izpostavlja več medsebojno povezanih dejavnikov: notranjo razgradnjo administracije in vojske, gospodarske težave, demografske spremembe, korupcijo, prekomerno davčno breme ter pritisk barbarskih ljudstev na meja. Posebno pozornost posveča tudi spremembam v veri in duhovnosti: znan je njegov argument, da je širjenje krščanstva v določenih obdobjih prispevalo k zmanjšanju vojaškega duha in svetovne usmerjenosti rimske elite, kar je po njegovem mnenju pospešilo zaton.
Metodologija in slog
Gibbonova prednost je bila sistematična raba primarnih virov, kritičen pristop k virskim gradivom ter natančna kronologija dogodkov. Zaradi relativne objektivnosti in obsežne uporabe virov je njegova metodologija postala vzor kasnejšim zgodovinarjem. Njegov slog je literaren — značilna je elegantna, pogosto ironična angleščina in obširne opombe, v katerih citira in analizira vire.
Sprejem in vpliv
Delo je močno vplivalo na razvoj zgodovinopisja; zaradi svoje širine in metodološke strogosti so Gibbona pogosto označili za prvega "sodobnega zgodovinarja starega Rima". Njegova knjiga je postavila standarde za kritično obravnavo virov in sintezo dolgotrajnih zgodovinskih procesov ter navdihnila generacije zgodovinarjev, pisateljev in mislecev.
Kritike in poznejša reinterpretacija
Gibbonove zaključke so kasneje kritizirali in dopolnjevali. Med najpogostejšimi očitki je prevelika osredotočenost na negativno vlogo krščanstva, premalo poudarka na institucionalni odpornosti rimskih struktur ter selektivna uporaba nekaterih virov. Moderna zgodovinopisna raziskava je pokazala bolj zapleteno sliko propada, kjer so pomembni tudi gospodarski, okoljski in vojaški dejavniki ter vloga novih političnih in kulturnih formacij v poznoantičnem obdobju.
Zaključek
Edward Gibbonovo delo ostaja temeljna zgodovinska knjiga — dragocena zaradi obsega, sloga in zgodovinopisne ambicije. Čeprav so njegove interpretacije deloma izpodbijane in dopolnjene, je njegova metoda kritične analize virov in sinteze velikih zgodovinskih procesov še vedno pomemben model za razumevanje zgodovine rimskega sveta.
Edward Gibbon (1737-1794).
Diplomsko delo
Gibbon je pojasnil, zakaj je Rimski imperij propadel.Gibbon meni, da je Rimsko cesarstvo podleglo vdorom barbarov, ker so njegovi državljani postopoma izgubili "državljansko krepost". Postali so šibki in za obrambo svojega cesarstva so uporabljali barbarske plačance, ki so nato postali tako številni, da so lahko zavzeli cesarstvo.
Menil je, da Rimljani niso bili pripravljeni živeti tršega, "moškega" vojaškega načina življenja. Poleg tega je Gibbon trdil, da je krščanstvo ustvarilo prepričanje, da po smrti obstaja boljše življenje. To je med rimskimi državljani spodbudilo brezbrižnost do sedanjosti in zmanjšalo njihovo željo po žrtvovanju za cesarstvo. Menil je tudi, da je pacifizem zaviral tradicionalni rimski vojni duh. Gibbon je, tako kot drugi razsvetljenski misleci, preziral srednji vek kot duhovniško, vraževerno in "temno dobo". Menil je, da bo človeška zgodovina lahko ponovno napredovala šele v dobi razuma in racionalnega mišljenja.
Gibbon vidi pretorijansko gardo kot glavni katalizator začetnega propadanja in končnega propada cesarstva, ki ga je na začetku cesarstva zasejal Avgust. Večkrat navaja primere, ko je pretorijanska garda zlorabila svojo moč, kar je imelo katastrofalne posledice, vključno s številnimi primeri atentatov na cesarja in nenehnimi zahtevami po višjih plačah.
Pogledi na krščanstvo
V prvem delu, zlasti v XV. in XVI. poglavju, je Gibbon postavil pod vprašaj cerkveno zgodovino. Ocenil je veliko manjše število krščanskih mučencev, kot je veljalo doslej. Cerkvena različica zgodnje zgodovine je bila prej le redko postavljena pod vprašaj. Za Gibbona pa so bili cerkveni spisi sekundarni viri. Izogibal se jih je v korist primarnih virov iz obdobja, o katerem je pisal. To je eden od razlogov, zakaj Gibbona imenujejo "prvi sodobni zgodovinar".
Gibbonova glavna teorija je bila, da je bilo krščanstvo glavni dejavnik zatona in propada cesarstva.
"Uvedba ali vsaj zloraba krščanstva je vplivala na propad in padec rimskega cesarstva. Duhovščina je uspešno pridigala nauke o potrpežljivosti in potlačnosti, aktivne družbene vrline so bile odvračane, zadnji ostanki vojaškega duha pa so bili pokopani v samostanu."
In na splošno:
"Različne načine čaščenja, ki so prevladovali v rimskem svetu, so ljudje imeli za enako resnične, filozofi za enako napačne, sodniki pa za enako koristne." (1. zvezek, 1. poglavje)
Poznejši zgodovinarji se z Gibbonom večinoma niso strinjali. Danes zgodovinarji analizirajo gospodarske in vojaške dejavnike propada Rima.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal knjigo Razpad in padec rimskega cesarstva?
O: Razpad in padec rimskega cesarstva je napisal angleški zgodovinar iz 18. stoletja Edward Gibbon.
V: Koliko zvezkov ima knjiga?
O: Knjigo sestavlja šest zvezkov, od I. zvezka iz leta 1776 do IV., V. in VI. zvezka iz let 1788-89.
V: Katero časovno obdobje zajema knjiga?
O: Delo zajema zgodovino rimskega cesarstva, Evrope in katoliške cerkve od leta 98 do 1590 našega štetja.
V: O čem govori knjiga?
O: Knjiga obravnava propad Rimskega cesarstva na Vzhodu in njegov padec na Zahodu.
V: Kaj je edinstvenega v Gibbonovi metodologiji?
O: Gibbonova metodologija je bila razmeroma objektivna in je v veliki meri uporabljala primarne vire, zaradi česar je bila vzor kasnejšim zgodovinarjem. Zaradi tega so ga imenovali "prvi sodobni zgodovinar starega Rima".
V: Zakaj je to delo pomembno?
O: To delo velja za pomembno, ker spremlja zahodno civilizacijo kot celoto od konca prvega stoletja našega štetja do leta 1590 in omogoča vpogled v to, kako se civilizacije skozi čas dvigajo in padajo.
Iskati