Shōwa (1926–1989): Japonsko obdobje pod cesarjem Hirohito
Obdobje Shōwa (昭和時代, Shōwa jidai), znano tudi kot doba Shōwa, je bilo japonsko ime dobe (年号, nengō, dobesedno "ime leta") po Taishōju in pred Heisejem. To obdobje se je začelo 25. decembra 1926 in končalo 7. januarja 1989. V tem času je bil cesar Shōwa-tennō ((昭和天皇)), znan tudi kot Hirohito (裕仁).
Nengō Shōwa pomeni "bleščeča harmonija". To je bilo najdaljše obdobje v sodobni japonski zgodovini in zajema izjemno raznolik nabor dogodkov: od militarizacije in katastrofalne vojne do okupacije, pogrebka, hitrega gospodarskega okrevanja in kulturnih sprememb, ki so Japonsko oblikovale v moderno državo.
Predvojno obdobje in militarizacija
V 1930‑ih so se politične razmere v državi zaostrile: vpliv vojske je naraščal, rastele so imperialistične ambicije in širila se je ekspanzija na celino, še posebej v Kitajsko (zaradi vojne na Kitajskem že konec 1930‑ih). Notranje napetosti, gospodarske težave po veliki gospodarski krizi in nacionalistična politika so privedli do vojaških intervencij in nadzora nad civilno vlado.
Druga svetovna vojna in posledice
Japonska vstopi v širši pacifiški konflikt v okviru druge svetovne vojne. Po začetnih zmagah je vojna na Japonsko terjala hude posledice: velike vojaške izgube, množične žrtve med civilnim prebivalstvom in uničenje pomembnih mest z zračnimi napadi. V avgustu 1945 sta ZDA uporabili atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem, kar je pospešilo kapitulacijo Japonske. Po vojni so sledili procesi, politične in družbene spremembe ter huda materialna uničenja.
Okupacija in povojne reforme (1945–1952)
Po kapitulaciji je Japonsko začela okupirati zavezniška vojska pod vodstvom generalnega guvernerja Douglasa MacArthura. Okupacijske oblasti so uvedle obsežne reforme: razorožitev, razgradnjo vojaške industrije, reformo zemljiških razmerij, pravno in izobraževalno prenovo ter demokratizacijo političnega sistema. Leta 1947 je začela veljati nova ustava, ki je med drugim v 9. členu opredelila zavrnitve vojne kot suverene pravice in prepoved ohranjanja vojaških sil za vojaške namene — to je temelj povojne japonske pacifistične ureditve.
Politični razvoj in cesarjeva vloga
V povojnem obdobju je nastala nova politična realnost: prevladovanje konservativne Liberalno‑demokratske stranke (LDP) od sredine 1950‑ih naprej, postopna stabilizacija vlade in usmerjenost k gospodarskemu razvoju. Vloga cesarja se je po koncu okupacije spremenila v simbolično figurirano, z močmi omejenimi na ustavno določeno, ceremonialno funkcijo. V javnosti in zgodovinski stroki pa ostaja dolgotrajen spor o stopnji Hirohitove odgovornosti za vojne dogodke.
Gospodarski čudež in industrializacija
Od poznih 1940‑ih do začetka 1970‑ih je Japonska doživela izjemno gospodarsko rast, pogosto imenovano japonski gospodarski čudež. Visoke stopnje rasti so omogočile hitro industrializacijo, razvoj težke industrije, avtomobilske in elektronske proizvodnje ter rast izvoza. Državne industrijske politike, vključno z vlogo Ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo (MITI), investicije v infrastrukturo in izobraževanje, so odločilno prispevale k tem rezultatom. Pomembni mejniki v tem obdobju so bili tudi izvedba Tokijskih olimpijskih iger 1964, ki je simbolizirala povrnitev Japonske na svetovni oder, in svetovna razstava Expo '70 v Osaki.
Družbene spremembe in okoljski izzivi
Povojno obdobje je prineslo velike demografske in kulturne premike: urbanizacijo, rast srednjega razreda, širjenje potrošniške družbe in spremenjene vloge za ženske v družbi. Ob hitenju industrijskega razvoja so se pojavili tudi hudi okoljski problemi in industrijske zastrupitve (npr. bolezni, kot so Minamata in itai‑itai), kar je v poznejših desetletjih spodbudilo okoljske regulacije in civilno gibanje za izboljšanje standardov zdravja in okolja.
Kultura, znanost in tehnologija
V obdobju Shōwa so cvetele tudi umetnost, literatura, film in znanost. Japonska kultura je skozi film, književnost, glasbo in kasneje pop kulturo – vključno z razvojem mang in anime – pridobila velik globalen vpliv. Hkrati je Japonska postala vodilna pri razvoju potrošniške elektronike in naprednih proizvodnih tehnologij.
Zaključek in pomen obdobja
Obdobje Shōwa je bilo izjemno kompleksno in kontrastno: od militarizma in vojne tragedije do demokratizacije, pacifizma in gospodarskega vzpona. V tem času je Japonska prešla dolgo pot od imperialne sile z vojaškimi ambicijami do mirne, tehnološko napredne in ekonomsko močne države. Smrt cesarja Hirohita 7. januarja 1989 je končala obdobje Shōwa in sprožila vstop v novo obdobje, Heisei.
Za razumevanje sodobne Japonske je poznavanje obdobja Shōwa nujno, saj so se v tem času oblikovale številne politične, gospodarske in družbene strukture, ki vplivajo na državo še danes.
Dogodki v obdobju Shōwa
To obdobje ali obdobje zajema leta, ko je bil Šōwa japonski monarh.
Druga svetovna vojna je bila pomemben del tega obdobja.
- 1979 (Shōwa 54): 5. vrh skupine G7 v Tokiu
- 1986 (Shōwa 61): 12. vrh skupine G7 v Tokiu
Politika
- 1926 (Shōwa 1): Wakatsuki Reijirō je bil v času tranzicije predsednik vlade.
- 1927 (Shōwa 2): Tanaka Giichi je postal 26. predsednik vlade
- 1929 (Shōwa 4): Osachi Hamaguchi je postal 27. predsednik vlade
- 1931 (Shōwa 6): Wakatsuki je postal 28. predsednik vlade
- 1931 (Shōwa 6): Inukai Tsuyoshi je postal 29. predsednik vlade
- 1932 (Shōwa 7): Saitō Makoto je postal 30. predsednik vlade
- 1934 (Shōwa 9): Keisuke Okada je postal 31. predsednik vlade
- 1936 (Shōwa 11): Koki Hirota je postal 32. predsednik vlade
- 1937 (Shōwa 12): Senjuro Hajaši je postal 33. predsednik vlade
- 1937 (Shōwa 12): Fumimaro Konoe je postal 34. predsednik vlade
- 1939 (Shōwa 14): Hiranuma Kiichirō je postal 35. predsednik vlade
- 1939 (Shōwa 14): Nobuyuki Abe je postal 36. predsednik vlade
- 1940 (Shōwa 15): Mitsumasa Yonai je postal 37. predsednik vlade
- 1940 (Shōwa 15): Konoe je postal 38. predsednik vlade
- 1941 (Shōwa 16): Konoe je postal 39. predsednik vlade
- 1941 (Shōwa 16): Hideki Tojo je postal 40. predsednik vlade
- 1944 (Shōwa 19): Kuniaki Koiso je postal 41. predsednik vlade
- 1945 (Shōwa 20): Kantaro Suzuki je postal 42. predsednik vlade
- 1945 (Shōwa 21): Naruhiko Higashikuni je postal 43. predsednik vlade
- 1945 (Shōwa 21): Kijuro Shidehara je postal 44. predsednik vlade
- 1946 (Shōwa 22): Shigeru Yoshida je postal 45. predsednik vlade
- 1947 (Shōwa 23): Tetsu Katayama je postal 46. predsednik vlade
- 1948 (Shōwa 24): Hitoshi Ashida je postal 47. predsednik vlade
- 1948 (Shōwa 24): Jošida je postal 48. predsednik vlade
- 1949 (Shōwa 25): Jošida je postal 49. predsednik vlade
- 1952 (Shōwa 27): Jošida je postal 50. predsednik vlade
- 1953 (Shōwa 28): Jošida je postal 51. predsednik vlade
- 1954 (Shōwa 29): Ičiro Hatojama je postal 52. predsednik vlade
- 1955 (Shōwa 30): Hatoyama je postal 53. predsednik vlade
- 1955 (Shōwa 30): Hatoyama je postal 54. predsednik vlade
- 1956 (Shōwa 31): Tanzan Ishibashi je postal 55. predsednik vlade
- 1957 (Shōwa 32): Nobusuke Kiši je postal 56. predsednik vlade
- 1958 (Shōwa 33): Kiši je postal 57. predsednik vlade
- 1960 (Shōwa 35): Hayato Ikeda je postal 58. predsednik vlade
- 1960 (Shōwa 35): Ikeda je postal 59. predsednik vlade
- 1963 (Shōwa 38): Ikeda je postal 60. predsednik vlade
- 1964 (Shōwa 39): Eisaku Sato je postal 61. predsednik vlade
- 1967 (Shōwa 42): Sato je postal 62. predsednik vlade
- 1970 (Shōwa 45): Sato je postal 63. predsednik vlade
- 1972 (Shōwa 47): Kakuei Tanaka je postal 64. predsednik vlade
- 1972 (Shōwa 47): Tanaka je postal 65. predsednik vlade
- 1974 (Shōwa 49): Takeo Miki je postal 66. predsednik vlade
- 1976 (Shōwa 51): Takeo Fukuda je postal 67. predsednik vlade
- 1978 (Shōwa 53): Masayoshi Ohira je postal 68. predsednik vlade
- 1979 (Shōwa 54): Ohira je postal 69. predsednik vlade
- 1980 (Shōwa 55): Zenko Suzuki je postal 70. predsednik vlade
- 1982 (Shōwa 57): Jasuhiro Nakasone je postal 71. predsednik vlade
- 1983 (Shōwa 58): Nakasone je postal 72. predsednik vlade
- 1986 (Shōwa 61): Nakasone je postal 73. predsednik vlade
- 1987 (Shōwa 62): Noboru Takešita je postal 74. predsednik vlade
Galerija
· 
Plakat za splošne volitve 1928
· 
Predsednik vlade Shigeru Yoshida je septembra 1951 podpisal pogodbo iz San Francisca.
· 
Posebni kovanec, kovan za poletne olimpijske igre 1964
Sorodne strani
- 100 pokrajin Japonske (obdobje Shōwa)
- Seznam japonskih cesarjev
- Ime japonskega obdobja
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je obdobje Shōwa?
O: Obdobje Shōwa je bilo obdobje japonske zgodovine od leta 1926 do 1989.
V: Kdaj se je obdobje Shōwa začelo in kdaj končalo?
O: Obdobje Shōwa se je začelo 25. decembra 1926 in končalo 7. januarja 1989.
V: Kdo je bil cesar v obdobju Shōwa?
O: Cesar v obdobju Shōwa je bil Shōwa-tennō, znan tudi kot Hirohito.
V: Kaj pomeni nengō Shōwa?
O: Nengō Shōwa pomeni "bleščeča harmonija".
V: Kako dolgo je bilo obdobje Shōwa v primerjavi z drugimi japonskimi obdobji?
O: Obdobje Shōwa je bilo najdaljše obdobje ali doba v japonski zgodovini.
V: Kaj je nengō?
O: Nengō je japonsko ime obdobja, ki je način številčenja let na Japonskem.
V: Katera obdobja so bila pred obdobjem Shōwa in za njim?
O: Pred obdobjem Shōwa je bilo obdobje Taishō, za njim pa obdobje Heisei.
