Zoroastrizem: verovanja, Zend Avesta in Ahura Mazda

Zoroastrizem je religija, ki je izvirala na področju starega Irana. Njene temeljne nauke je razglasil Zoroaster, ki je verjetno živel v vzhodnem delu Irana ali zahodnem delu Árijskega prostora; natančno datacijo njegovega življenja zgodovinarji še vedno razpravljajo (predlogi segajo od drugega tisočletja pr. n. št. do 7.–6. st. pr. n. št.). Druga imena za zoroastrizem so mazdaizem in parsizem.

Temeljna verovanja

Zoroastrizem je v svoji osnovi monoteistična vera: najvišje božanstvo je Ahura Mazda, ki je vir reda, resnice in dobrega. Sveta knjiga zoroastrizma je Zend Avesta, v kateri so zbrani obredi, pesmi in teološki spisi.

Nauki zoroastrizma vsebujejo močan etični dvostranski element: vera priznava nasprotujoči si sili dobra in zla. Zoroastrijanci verjamejo, da je Ahura Mazda ustvaril dva duhovna principa — enega življenjsko dobronamernega (Spenta Mainyu) in drugega uničevalnega (Angra Mainyu) — ter da se človeška usoda oblikuje z izbiro med njima. Ljudje imajo svobodno voljo, da izbirajo med dobrom in zlom; izbira dobrega vodi k blaginji, izbira slabega pa k trpljenju. Zato se poudarja moralno življenje, povzeto v znani maksimi: "Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja."

Zend Avesta in verski teksti

Zend Avesta ni en sam dokument, temveč zbor različnega gradiva, napisanega v avestanskem jeziku in shranjenega ter prenašanega več stoletij. Najstarejši deli so Gathas — zbirka himn, ki se jim tradicionalno pripisuje samemu Zoroastru (Zarathustri) — in predstavljajo osrednjo teološko jedro. Poleg Gath so v Avesti tudi obredni teksti (Yasna), hvalnice (Yashts), pravni in ritualni odlomki ter Vendidad, ki obravnava čistost in zakone.

Rituali, templji in običaji

Ognje so v zoroastrizmu pomemben simbol božje prisotnosti in čistega reda; zato imajo sveti ognji posebno mesto v ognjenih templjih (Atash Behram kot najvišji razred svete vatre). Ogenj se ne časti kot bog, temveč kot znamenje Ahura Mazde in kot osrednji element molitve in obredov.

Obredi vstopa v versko skupnost: navzočnost otroka v skupnosti se pogosto potrdi z obredom navjote (približno primerljiv z obredom posvetitve).
Pokopni običaji so občutljiva tema: tradicionalno so pokojnike izpostavljali na "stolpih tišine" (dokhma), da bi telo pustili naravi in s tem ohranili čistost zemlje in ognja. V sodobnih razmerah, zlasti v diaspori, se pogosto uporabljajo druge metode zaradi zakonodaje in lokalnih običajev.
Glavni prazniki vključujejo Nowruz (novoljetje) in Sadeh, pa tudi sezonske praznike, imenovane Gahanbar, ki slavljajo ustvarjene dobrine.

Zgodovina in vpliv

Zoroastrizem je bil uradna državna religija Perzije v času nekaterih velikih imperijev, zlasti od 6. stoletja pr. n. št. naprej in v času dinastije Sasanidov. Po islamskih osvajanjih v 7. stoletju n. št., ko so Perzijo osvojili islamski Arabci in številni Perzijci sprejeli islam, je politični in demografski vpliv zoroastrizma oslabel, čeprav so se njegovi nauki o moralnem dualizmu in eshatologiji pojavili tudi v poznejših judovsko‑krščansko‑islamskih tradicijah.

Mnogi verujejo, da so se skupnosti zoroastrijancev zaradi političnih in verskih pritiskov deloma preselile v Indijo, kjer so nastali skupnosti, ki jih danes imenujemo Parsi. V Iranu pa so ostali tudi tisti, ki jih včasih imenujejo Iranci zoroastrijanci ali Iranis, in ti dve skupini se med seboj razlikujeta po nekaterih obrednih praksah in zgodovinskih okoliščinah priseljevanja.

Sodobno stanje in demografija

Število zoroastrijancev v svetu je majhno v primerjavi s številom vernikov velikih svetovnih religij. Strokovne ocene se razlikujejo: nekateri starejši viri navajajo večje številke (npr. okoli 2,6 milijona), vendar sodobne demografske študije običajno ocenjujejo bistveno nižje število vernikov, pogosto v območju več deset- do nekaj sto tisoč. Večina zoroastrijancev živi v Iranu, v Indiji (kjer prebivajo predvsem Parsi), ter v manjših skupnostih v Pakistanu; znatne diasporne skupnosti so tudi v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Avstraliji.

Pomembne ideje in prihodnost

Zoroastrizem poudarja osebno odgovornost, etično ravnanje in končno prečiščenje sveta (Frashokereti), ko naj bi dobro premagalo zlo in se vzpostavil trajen red in pravičnost. Nauki o sodbi po smrti, raju in peklu ter pričakovanje odrešenika (Saoshyant) so nekateri elementi, ki so imeli odmev tudi v drugih religijskih tradicijah.

Kot živa, a majhna skupnost se zoroastrijanci danes soočajo z izzivi ohranjanja jezika, obredov in članstva, hkrati pa prispevajo k raznolikosti verskega in kulturnega izročila na območjih, kjer živijo.

Osnovna prepričanja

To so osnovna prepričanja zoroastrizma:

Obstaja en Bog, imenovan Ahura Mazda. On je edini Stvarnik, ki ni ustvarjen. Zoroastrijanci častijo samo njega.

Ahura Mazda je ustvaril vse. Med redom (ki ga je ustvaril) in kaosom (ali neredom) obstaja konflikt. Vse v vesolju je del tega konflikta, tudi ljudje.

V boju proti kaosu morajo ljudje pomagati:

Vodite aktivno življenje;
delajte dobra dela in
Imejte dobre besede in dobre misli za druge.

Da bi bili ljudje srečni, morajo početi tudi te stvari. To dejavno življenje je osnova tega, čemur zoroastrijanci pravijo svobodna volja. Ne verjamejo, da bi morali ljudje živeti sami, da bi našli Boga (na primer v samostanih).

Spor ne bo trajal večno. Ahura Mazda bo na koncu zmagal. Ko se bo to zgodilo, bo vse, kar je Ahura Mazda ustvaril, spet skupaj z njim - celo duše ljudi, ki so umrli ali bili izgnani.

Vse slabe stvari na svetu so predstavljene kot Angra Mainyu, "uničevalni princip". Vse dobre stvari predstavlja Spenta Mainyu, dobri duh, ki ga je ustvaril Ahura Mazda. S Spenta Minyujem je Ahura Mazda v vseh ljudeh. Na ta način Stvarnik sodeluje s svetom.

Ko je Ahura Mazda ustvaril vse, je ustvaril sedem "isker", imenovanih Amesha Spentas ("Bounteous Immortals"). Vsaka od njih predstavlja del Ahura Mazdinega stvarstva. Tem sedmim iskram pomagajo številna "manjša načela", Jazati. Vsaka Jazata je "vredna čaščenja" in prav tako predstavlja del stvarstva.

Nekateri zgodovinarji menijo, da so bili trije modri, ki so obiskali Jezusa po njegovem rojstvu, zoroastrijski duhovniki.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustanovil zoroastrizem?

O: Zoroastrizem je ustanovil Zoroaster, ki je živel v vzhodnem starodavnem Iranu okoli leta 1000 pred našim štetjem.

V: Katera so druga imena za zoroastrizem?

O: Druga imena za zoroastrizem sta mazdaizem in parsizem.

V: Katera je sveta knjiga zoroastrizma?

O: Sveta knjiga zoroastrizma je Zend Avesta.

V: Ali je to monoteistična religija?

O: Da, to je monoteistična religija, katere bog je Ahura Mazda.

V: Kakšno je geslo te religije?

O: Geslo te religije je "Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja".

V: Kdaj je Perzija sprejela zoroastrizem kot svojo državno religijo?

O: Perzija je sprejela zoroastrizem kot svojo državno vero od 6. stoletja pred našim štetjem, tudi v času dinastije Sasanidov.

V: Koliko ljudi danes prakticira to vero?

O: To vero danes prakticira približno 2,6 milijona ljudi, od katerih jih večina živi v Iranu, Pakistanu ali Indiji, kjer se imenujejo Parsi.