Indukcija (logika)
Indukcija je ena glavnih oblik logičnega sklepanja. Druga je dedukcija. Pri indukciji najdemo splošno pravilo s pomočjo velikega števila posebnih primerov. Če na primer opazujemo vodo v številnih različnih situacijah, lahko sklepamo, da voda vedno teče navzdol.
Indukcija ni znanstvena metoda, lahko pa je izhodišče znanosti. Vsakdo lahko vidi, da se sonce, luna in zvezde gibljejo po nebu. Zgodnje civilizacije so mislile, da to pomeni, da se vrtijo okoli Zemlje, saj se zdi, da se vedno vrtijo tako. Danes vemo, da je to povsem napačno, vendar je bilo odkritje prave razlage začetek sodobne znanosti (glej Kopernik, Galileo in heliocentrizem). Pri tem so izdelali alternativno teorijo ali hipotezo, za katero se je sčasoma izkazalo, da je veliko boljša razlaga vseh opazovanj. To je prava znanost, vendar so opazovanja neba, ki so jih začeli že Babilonci, pokazala pravilnost, ki jo je bilo treba pojasniti. Znanost je dokazala, da očitna razlaga ni bila prava.
Drug primer je delo Darwina, ki je polovico svojega življenja posvetil zbiranju zanimivih dejstev o živalih in rastlinah. Če bi se pri tem ustavil, njegovega imena danes morda ne bi poznali. Predlagal je način, kako bi lahko vsa ta dejstva razložili. To je bila hipoteza, ki jo je bilo mogoče preveriti na vse možne načine. Danes je znano, da teorija evolucije z naravnim izborom najbolje pojasnjuje, kako je živ svet postal takšen, kot ga vidimo. Tudi v tem primeru je prava znanost temeljila na zbirki dejstev, ki jih je bilo treba razložiti. Filozofija znanosti se ukvarja s preverjanjem hipotez in ne z zbiranjem dejstev, čeprav so dejstva osnova vsake znanosti.
Indukcija, zbiranje dejstev, sama po sebi ni znanost. Filozof Hume je dejal, da pomeni, da so "primeri, o katerih nimamo izkušenj, podobni tistim, o katerih smo imeli izkušnje". Pozneje je John Stuart Mill postavil vprašanje: "Zakaj en sam primer v nekaterih primerih zadostuje za popolno indukcijo, medtem ko v drugih [veliko primerov] tako malo pripomore k ugotovitvi univerzalne trditve?" Filozofi običajno menijo, da je pravo vprašanje: kaj razlikuje dobre in slabe indukcije? To lahko rečemo na naslednji način: "Če so vsi znani As B, potem so verjetno vsi As, karkoli že, B".
Kritika
Induktivno sklepanje dopušča napačen sklep, tudi če so vse premise resnične. To je prikazano v naslednjem primeru:
1. Ljudje obstajajo.
2. Obstajajo tudi ptice.
3. Zato so ptice ljudje.
Ta primer kaže, da je lahko sklep napačen, čeprav so vse predpostavke pravilne.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je indukcija?
O: Indukcija je ena od glavnih oblik logičnega sklepanja, pri kateri se splošno pravilo ugotovi s pomočjo velikega števila posameznih primerov.
V: Katera sta dva primera uporabe indukcije v znanosti?
O: Dva primera uporabe indukcije v znanosti vključujeta zgodnje civilizacije, ki so opazovale pravilnost gibanja sonca, lune in zvezd po nebu, zaradi česar je bil kot alternativna teorija ali hipoteza predlagan heliocentrizem; in Darwinovo delo pri zbiranju dejstev o živalih in rastlinah, ki je na koncu pripeljalo do njegove teorije evolucije z naravnim izborom.
V: Kaj je Hume rekel o indukciji?
O: Hume je dejal, da indukcija pomeni, da so "primeri, o katerih nimamo izkušenj, podobni tistim, o katerih smo imeli izkušnje".
V: Kdo je bil John Stuart Mill in kaj je vprašal glede indukcije?
O: John Stuart Mill je bil filozof, ki je postavil vprašanje: "Zakaj v nekaterih primerih en sam primer zadostuje za popolno indukcijo, medtem ko v drugih [veliko primerov] tako malo pripomore k ugotovitvi splošne trditve?"
V: Kako lahko razlikujemo med dobrimi in slabimi indukcijami?
O: Dobre in slabe indukcije lahko ločimo tako, da se vprašamo: "Če so vsi znani As B, potem so verjetno vsi As, karkoli že, B".
