Neenakost (matematika): definicija, simboli in primeri

O neenakosti v matematiki govorimo, ko dve rešitvi ali odgovora primerjamo z več kot ali manj kot. To je, kadar dve ali še več rešitev, ki se primerjata, nista enako veliki. Reševanje neenakosti pomeni iskanje njenih rešitev. Ko spremenljivki zamenjamo število in je trditev resnična, potem je to rešitev. Ko nadomestimo število s spremenljivko in izjava ni resnična, potem to število ni rešitev izjave.

Neenakost je iskanje rešitve za dano spremenljivko. To je iskanje relativnega reda množice. Neenakost ima veliko rešitev, vendar morate poiskati prave rešitve. Neenakost je reševanje realnih števil. Pravilen način branja neenakosti je od leve proti desni, tako kot pri drugih enačbah, le da imajo za vsako enačbo drugačna pravila.

Na primer x+4>12, pri čemer je x realno število. Najprej mora oseba poiskati x in vedeti, ali je to rešitev. Odgovor bo x>8 in to je resnična izjava. Ta izraz se nanaša na lokacijo x v množici realnih števil. Številska premica je eden od načinov za prikaz lokacije glede na vsa druga realna števila (glej sliko Neenakost 1).

Obstaja pet različnih vrst neenakosti:

1. Prva je linearna neenakost, ki je neenakost, ki razlikuje izraze z manj kot ali enako, manj kot ali večje kot ali enako, večje kot. To je tista, ki jo, če zamenjamo neenakost za zvezo enako, dobimo linearno enačbo.
2. Druga je kombinacija neenačb, ki so, da bi zadovoljili neenačbi, morate imeti število v množicah rešitev, tako da bodo števila, ki zadoščajo neenačbam, vrednosti v križanju dveh množic rešitev.
3. Tretja je neenakosti, ki vključujejo absolutne vrednosti, kar pomeni, da lahko vrednosti preoblikujemo kot kombinacije neenakosti, ki vključujejo absolutne vrednosti.
4. Četrta se imenuje polinomske neenakosti in pomeni, da je zvezna, kar pomeni, da njeni grafi nimajo nobenih skokov ali prekinitev.
5. Nenazadnje so to racionalne neenačbe, kar pomeni, da gre za obliko enega od polinomov, deljenega s polinomom. Z drugimi besedami, grafi racionalnih funkcij nimajo nobenih prelomov niti ne predstavljajo na ničlah imenovalca.

Kvadratne enačbe lahko rešimo na štiri načine:

1. Prvo pravilo je, da morate na obeh straneh sešteti ali odšteti enako število.
2. Pravilo številka dve je, da morate premakniti strani in spremeniti položaj znaka neenakosti.
3. Tretje pravilo je, da morate množiti.
4. Četrto pravilo je, da isto pozitivno ali negativno število razdelimo na obe strani. Vendar jih lahko uporabite le pri lažjih problemih z neenakostmi.

Poleg tega sta za rešitev neenakosti potrebna dva koraka. Prvi je poenostavitev z uporabo recipročne vrednosti seštevanja ali odštevanja. Drugi korak je še večja poenostavitev z uporabo recipročne vrednosti množenja ali deljenja. Ko neenakost množite ali delite z negativnim številom, ne pozabite obrniti simbola neenakosti.

Neenakost je matematična izjava, ki pojasnjuje, da dve vrednosti nista enaki in različni. Enačba ab pomeni, da a ni enak b. Neenakost je enaka katerikoli enačbi, razlika je le v tem, da pri neenakosti ne uporabljamo znaka za enakost, temveč simbole. Neenakost b>a pomeni, da je b večji od a. Omejitve hitrosti, oznake in druge uporabljajo neenakost za izražanje.

Pri reševanju neenakosti mora imeti oseba resnično izjavo. Če neenakost delimo ali množimo z negativnim številom na obeh straneh, je izjava napačna. da bi bila izjava z negativnim številom pravilna, moramo obrniti simbol, da bi bila izjava pravilna. Kadar je število pozitivno, vam simbola ni treba obrniti. Pri neenakosti gre za to, da je izjava resnična.

Začni na primer z resnično izjavo -6y<-12. Ko obe stranici delimo z -6, dobimo rezultat y<2. V tej izjavi je treba obrniti simbol, da dobimo resnično izjavo, y>2 je pravilen odgovor. V številski premici (glej sliko Neenakost 2) zaprt osenčen krog opozarja, da je vključen v množico rešitev. Odprt krog označuje, da ni vključen v množico rešitev.

• Enakost (matematika)
• Enačba