Danci (singular Danec) so narod in etnična skupina, ki se je razvila na ozemlju Danskem in v večini govori dansko. Danes so Danci večinoma državljani Kraljevine Danske in jih zaznamujejo skupna zgodovina, jezik, kulturne tradicije in družbeni običaji.

Prva omemba Dancev na danskem ozemlju je na runastem kamnu iz Jellinga, ki omenja, kako je Harald Bluetooth v 10. stoletju spreobrnil Dance v krščanstvo. Danska je bila od tega obdobja neprekinjeno naseljena in čeprav je od takrat na Dansko prišlo veliko kulturnih in etničnih vplivov ter priseljevanja z vsega sveta, se Danci običajno vidijo kot etnični potomci prvih Dancev, omenjenih v virih. Jellingški spomeniki veljajo za enega ključnih simbolov danske državnosti in so pomemben vir za razumevanje zgodnjega srednjeveškega obdobja na tem območju.

Zgodovina

V obdobju vikinške dobe (8.–11. stoletje) so Danci igrali pomembno vlogo v severnoevropskih pomorskih potovanjih, trgovini in osvajanjih. V naslednjih stoletjih so se dansko kraljestvo in elite spreminjale skozi zveze in spopade z Norveško, Švedsko ter Hanznimi mesti. Pomembni zgodovinski mejniki vključujejo Kalmarjsko unijo, reformacijo v 16. stoletju (prehod v luteranstvo), obdobje absolutizma in kasnejši razvoj moderne danske države v 19. in 20. stoletju.

Jezik in identiteta

Danski jezik spada v severnogermansko (skandinavsko) skupino jezikov in ima več narečnih različic. Standardni danski, ki ga pogosto učijo kot tuji jezik, jezikovno loči predvsem fonetika in pokrajinske različice. Poleg danskega v Danski živijo tudi manjšine in skupnosti z drugimi jeziki: v severnem Schleswig–u je nemška manjšina, na Ferskih otokih in Grenlandiji govorijo ferojščino in grenlandščino, hkrati pa vse več priseljencev prinese svoje jezike in kulinarike.

Kultura in družba

Danci so znani po močni tradiciji državne blaginje in socialne varnosti, pa tudi po bogatem kulturnem izročilu. Med najprepoznavnejše prispevke sodijo danska književnost (npr. H. C. Andersen), oblikovanje in arhitektura (skandinavski dizajn) ter glasba in filmska produkcija. Simboli, kot je Dannebrog (danska zastava), ter številne ljudske in državni prazniki kreirajo občutek skupne identitete.

  • Religija: zgodovinsko prevladujejo luteranske cerkvene skupnosti (Danska narodna cerkev), čeprav je v zadnjih desetletjih zaradi priseljevanja verska slika bolj raznolika.
  • Izobraževanje in jezik: danski jezik je medij osnovnega in srednjega izobraževanja, hkrati pa je angleščina močno prisotna kot drugi jezik v vsakdanjem življenju in poslovanju.
  • Priseljevanje: sodobna danska družba je obogatena z različnimi priseljenskimi skupnostmi, kar vpliva na demografsko, kulturno in jezikovno sestavo prebivalstva.

Danes in širjenje po svetu

Večina ljudi, ki se opredeljujejo kot Danci, živi v samem Danskem (skupno prebivalstvo države znaša približno 5,8–5,9 milijona), vendar obstajajo velike dansko-izseljenske skupnosti v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in drugih državah. Pojmi, kot so etnična pripadnost in državljanstvo, se v sodobnem kontekstu pogosto prepletajo: del ljudi z danskim državljanstvom se ne identificira kot etnični Danci, medtem ko nekateri potomci zgodnjih izseljencev ohranjajo dansko kulturno izročilo.

Skupaj Danci predstavljajo narod s prepoznavno jezikovno, kulturno in zgodovinsko tradicijo, ki se je skozi stoletja spreminjala in prilagajala, hkrati pa ohranja močne simbole in skupne vrednote, značilne za Dansko kot sodobno evropsko državo.