Francisco Pizarro (1471–1541) – španski konkvistador, osvajalec Inkov

Francisco Pizarro González, marqués de los Atabillos (1471- 26. junij 1541) je bil španski konkvistador, znan predvsem kot osvajalec inkovskega imperija. Ustanovil je tudi Limo, La Ciudad de los Reyes, pozneje glavno mesto Peruja. Pizarro se je rodil v Trujillu v Extremaduri v Španiji kot nezakonski sin Gonzala Pizarra Rodrígueza de Aguilarja (starejšega), vojaškega častnika, ki je služil v italijanskih kampanjah pod Gonzalom Fernándezom de Córdoba in v Navarri. Njegova mati je bila Francisca González Mateos, premožna meščanka iz Trujilla. Po očetu je bil Francisco v drugem kolenu bratranec Hernána Cortésa, znanega osvajalca Mehike.

Zgodnji odhodi v Novi svet

Leta 1502 je Pizarro odpotoval v Novi svet, kjer se je pridružil različnim vojaškim in raziskovalnim odpravam. Leta 1513 je sodeloval v ekspediciji Vasca Núñeza de Balboa čez Panamski preliv in bil med prvimi Evropejci, ki so videli Tihi ocean. Ta izkušnja je spodbudila interese po raziskovanju zahodne obale Južne Amerike in iskanju bogastev.

Prve odprave v Peruj in obisk Španije

Ko je leta 1524 slišal pripovedi o bogastvih v Peruju, se je Pizarro povezal z Diegom de Almagrom in Hernandom de Sotu. Njihove zgodnje odprave so bile težavne, a so vzpostavile prve stike z Inki in z namišljeno obljubo po zlatu. Leta 1528 se je Pizarro vrnil v Španijo, kjer je pri kralju pridobil dovoljenje in legitimnost za osvajanje nove dežele v imenu krone; bil je tudi imenovan za guvernerja Peruja in mu je bila zaupana pravica do osvajanja in kolonizacije.

Osvajanje Inkovskega imperija

Leta 1531 se je Pizarro z majhno vojsko znova izkrcal v Peruju — imel je manj kot 300 vojakov, a so Španci razpolagali z boljšim orožjem, konjenico in taktikami. Deželo je predhodno oslabljela nedavna državljanska vojna med potomci umrlega cesarja, Atahualpo in Huascarjem, kar je omogočilo Špancem hitrejše napredovanje. Novembra 1532 je v mestu Cajamarca Pizarro ujel Atahualpo kljub temu, da ga je obkrožalo tisoče inkovskih bojevnikov; prevara in premoč orožja sta bila odločilna.

Atahualpa je obljubil ogromno odkupnino v vlogi zlata in srebra za svojo svobodo — zgodovinski zapisi navajajo, da je bilo za njegovo odrešitev napolnjeno več kot eno "odkupninsko sobo" s plenom. Kljub izpolnjeni obljubi je bil 1533 je po vojaškem in političnem pritisku ter sodnem procesu, ki so ga izvedli Španci, Atahualpa usmrčen. Po padcu inkovske vojaške in politične strukture so Španci zavzeli Cuzco, nekdanje središče imperija.

Ustanovitev Lime in spori med Španci

Leta 1535 je Pizarro ustanovil novo prestolnico z imenom La Ciudad de los Reyes — danes znano kot Lima — kot upravno središče za španske interese na zahodni obali Južne Amerike. Mnogi udeleženci osvajanja so pričakovali deleže bogastev, toda neenotnost in tekmovanje med konkvistadorji sta privedla do oboroženih sporov. Pod vodstvom Diega de Almagra so se Almagristi odpravili na jug, v današnji Čile, v iskanju novih virov bogastva, medtem ko je Pizarro ostal v Peruju.

Španci so z dominacijo nad Inki vzpostavili sistem encomienda in nadzorovali lokalno prebivalstvo; izkoriščanje, ropanje in prisilno delo so imeli hude posledice za inkovsko družbo. Pizarro je s pridobljenim premoženjem postal eden najbogatejših in najvplivnejših mož v regiji.

Notranje spopadi in smrt

Leta 1536 so Inki sprožili večje upore proti španski nadvladi, vendar so Španci po letih bojev uspeli upore zatreti. Medtem pa so notranji spori med samimi konkvistadorji izbruhnili v odprte vojne. Po vrnitvi iz južnih pokrajin je Almagro prevzel oblast in Pizarra pregnal na sever, vendar se je ta 1538 vrnil z vojsko in premagal Almagra; Almagro je bil usmrčen na trgu v Cuzcu. Tudi po njegovi smrti pa se zametki maščevanja niso umirili.

Leta 1541 so Pizarra v njegovi palači v Limi ubili privrženci Diega Almagro mlajšega (znanega kot El Mozo). Zgodovinski zapisi navajajo, da so napadalci prebili Pizarra z meči in kopji; umrl je v starosti okoli 70 let. Njegova smrt je sprožila nadaljnje spore — sam El Mozo je bil naslednje leto ujet in usmrčen, in do 1548 se je končalo obdobje, ko so Pizarrovi bratje in drugi konkvistadorji, ki so se borili za oblast, izgubili vpliv ter je španski kralj prevzel tesnejši nadzor nad novimi ozemlji z imenovanjem vicekralja.

Zapustina

Pizarrojeva zapuščina je kompleksna: na eni strani je bil pogodbenik španskega imperija v Peruju in ustanovitelj prestolnice, na drugi pa simbol nasilne kolonizacije, ropanja in propada inkovske civilizacije. Njegove odločitve so spremenile zgodovino Andov, dokončno pa so vzpostavile špansko oblast v regiji, kar je prineslo ogromne pretoke zlata in srebra v Evropo ter temelj za novo kolonialno ureditev v Južni Ameriki.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Francisco Pizarro?

V: Kdaj se je rodil Francisco Pizarro?

V: Kje se je rodil Francisco Pizarro?

V: Kaj je počel Francisco Pizarro?

V: Kdaj je umrl?

V: Kakšen naziv je imel?

Išči po črki