Kavkaška Albanija: rimski vpliv in dediščina v današnjem Azerbajdžanu
Kavkaška Albanija: raziskava rimskega vpliva in kulturne dediščine v današnjem Azerbajdžanu — krščanstvo, abeceda in zgodovinski odtisi, ki trajajo do danes.
Kavkaška Albanija je bila starodavna država na območju današnjega Azerbajdžana in deloma tudi južnega Dagestana. Obstoj tega političnega tvorca pogosto umeščajo med antično do zgodnje srednjeveške obdobje (približno od 4. stoletja pr. n. št. do 8. stoletja n. št.), pri čemer so natančne meje in obdobja moči skozi čas nihale zaradi pritiska sosednjih velesil.
Zgodovinski okvir in rimski odnosi
Rimski vpliv v Kavkaški Albaniji se je začel pojavljati v 1. stoletju pr. n. št., predvsem kot oblika političnega in vojaškega sodelovanja: Rim je pogosto vzpostavljal zaveznike in klientelne vladarje v regiji namesto popolne aneksije. V prvinah 1.–2. stoletja n. št. je bila Albanija v različnih obdobjih povezana z Rimsko republiko oziroma Rimskim cesarstvom kot zaveznik ali vazalna država, vendar je bila redko neposredno vključena kot rimljanska provinca, kot se je zgodilo z Armenijo.
V 3. stoletju n. št. je rimski vpliv slabel zaradi vzpona Sasanidskega Irana, ki je v regiji pridobival prevlado. Občasne zmage in diplomatske akcije rimskih cesarjev so še naprej vplivale na usodo Albanije; na primer konec 3. stoletja (v času Dioklecijanove vladavine) so v višinah političnih prelomnic nastajale tudi nominalne vazalnosti, a šlo je le za delne in kratkotrajne oblike nadzora.
Krščanstvo, cerkev in pisava
V 4. stoletju n. št. se je v Kavkaški Albaniji začelo širiti krščanstvo. Vpliv pri širjenju so imeli tako armenski kot bizantinski misijonarji; skozi 4. in 5. stoletje se je oblikovala avtonomna kavkaško-albanska cerkev z lastno organizacijo. Obstajajo ostanki cerkvenih zgradb in epigrafike, ki pričajo o razvitih liturgičnih in cerkvenih skupnostih.
Pomembna kulturna posebnost je bila tudi uporaba posebne kavkaško-albanske pisave, katere ostanki so bili razbrani iz napisov in palimpsestov v sodobnih arheoloških raziskavah. Ta pisava ni neposredno enaka rimski abecedi; današnji uradni pisni sistem v Azerbajdžanu (latinična abeceda) je rezultat mnogo poznejših jezikovno-političnih sprememb v 20. stoletju in ni neposredna dediščina antične rimske abecede.
Bizantinski vpliv in Heraklijeva kampanja
Vzhodno-rimsko (bizantinsko) oblast in vpliv sta se v regiji občasno obnovila, posebej med vojami cesarja Heraklija proti Sasanidem v začetku 7. stoletja. Leta okoli 627 n. št. je Heraklij v sodelovanju z turškimi zavezniki izvedel ofenzive na perzijska ozemlja, kar je začasno spremenilo razmerja moči v Kavkazu in omogočilo krajevne politične premike. Tudi ta vpliv pa ni bil trajen in je bil odvisen od širših geopolitičnih razmer v regiji.
Dediščina v sodobnem območju
Vpliv Kavkaške Albanije je v današnjem Azerbajdžanu viden predvsem prek arheoloških najdišč, cerkvenih ostankov (npr. starodavne cerkve in samostani), epigrafske zapuščine ter ohranjene kulturne in jezikovne ostaline pri manjšinah, kot so Udi — skupnost, ki ohranja jezik in nekatere običaje, povezane s staro kavkaško-albansko tradicijo.
Danes je prebivalstvo Azerbajdžana pretežno muslimansko, a ostanki krščanske preteklosti in vplivov Rimljanov in Bizantincev ostajajo pomemben del zgodovinske identitete regije. Hkrati je moderni pisni sistem v državi rezultat zgodnejših reform in političnih sprememb v 20. stoletju in ne neposredna relicija rimskega abecednega sistema.
Glavne točke
- Območje: približno današnji Azerbajdžan in južni Dagestan.
- Rimski vpliv: prevladoval kot zavezništvo/klientela od 1. st. pr. n. št. naprej; neposredna vključenost v cesarstvo je bila redka.
- Krščanstvo: širjenje v 4. st.; obstoj avtonomne kavkaško-albanske cerkve in lastne pisave.
- Bizantinsko obdobje: kratkotrajna obnova vpliva ob Heraklijevih kampanjah okoli 627 n. št.
- Dediščina: arheološki in jezikovni ostanki, cerkve ter etnografske sledi v sodobnem Azerbajdžanu.
"(Kavkaška) Albanija" (zdaj Azerbajdžan) v času osvajanj rimskega cesarja Trajana v bližini Armenije.
Zgodovina
Kavkaška Albanija in stari Rim sta bila trajno povezana. Leta 65 pr. n. št. je rimski general Pompej, ki si je pravkar podredil Armenijo in Iberijo ter osvojil Kolhido, na čelu svoje vojske vstopil v Albanijo. Prečkal je suho pokrajino Kambizen (Kambičan), ki so jo Albanci pred kratkim zavzeli od Armencev, in se usmeril proti Kaspijskemu morju.
Pri prebijanju reke Alazan se je spopadel s silami albanskega kralja Oroeza in jih na koncu premagal. Pompej si je zagotovil nadzor nad Albanci skoraj do Kaspijskega morja, preden se je vrnil v Anatolijo.
Vendar se Albanci pod vplivom Partskega cesarstva niso prav hitro uprli Rimu: leta 36 pr. n. št. je moral Mark Antonij poslati enega od svojih poročnikov, da bi končal njihov upor. Zober, ki je bil takrat albanski kralj, je kapituliral in Albanija je tako vsaj po imenu postala "rimski protektorat", s čimer se je začelo vazalstvo, ki je trajalo skoraj tri stoletja.
Albanski kralj je na seznamu dinastij, katerih veleposlanike je sprejel Avgust.
Leta 35 n. št. sta se iberski kralj Farasman in njegov brat Mitridat ob podpori Rima spopadla s Parti v Armeniji: Albanci so se izkazali za učinkovite zaveznike in prispevali k porazu in začasni izselitvi Parti.
Cesar Neron je leta 67 n. št. pripravljal vojaško ekspedicijo na Kavkaz: želel je premagati barbarske Alane in za Rim osvojiti vse severne obale Črnega morja od današnje Gruzije in Azerbajdžana do današnje Romunije in Moldavije, vendar je njegova smrt to preprečila.
Vespazijan je bil odločen obnoviti in okrepiti popolno oblast Rima na Kavkazu vse do Kaspijskega morja.
Prisotnost oddelka Legio XII Fulminata na razdalji nekaj kilometrov od obale tega morja (69 km južno od Bakuja) potrjuje napis, ki je bil napisan med letoma 83 in 96 našega štetja v času Domicijanove vladavine.
Leta 75 n. št. je bila XII Fulminata na Kavkazu, kamor je cesar Vespazijan poslal legijo v podporo zavezniškim kraljestvom Iberije in Albanije.
V Azerbajdžanu so našli napis, ki se glasi: Pod cesarjem Domicijanom, Cezarjem, Avgustom Germanikom, Lucijem Julijem Maksimom, Legio XII Fulminata.
Nekateri zgodovinarji trdijo, da so dejansko naselbino Ramana v bližini Bakuja morda ustanovile rimske enote Lucija Julija Maksima iz "Legio XII Fulminata" v prvem stoletju našega štetja, njeno ime pa izhaja iz latinske besede Romana.
Med dejstvi, ki potrjujejo to hipotezo, so vojaško-topografski zemljevid Kavkaza, ki ga je leta 1903 izdala ruska uprava in na katerem je ime mesta zapisano kot "Romana", različni rimski predmeti, najdeni v regiji Absheron, in tudi stari prebivalci, ki so mesto imenovali Romani.
Poleg tega se Ramana nahaja na območju, ki je kot nalašč za rimski "castrum" za nadzor bližnjega pristanišča Baku na trgovski pomorski poti (preko Kaspijskega morja) med Kavkazom in srednjeazijskimi ravnicami.
Kljub rasti rimskega vpliva Albanija nikoli ni prenehala ohranjati trgovskih in verjetno tudi kulturnih stikov s Perzijo, toda s Trajanom leta 114 n. št. je bil rimski nadzor nad kavkaško Albanijo skoraj popoln, saj so bile najvišje družbene ravni popolnoma romanizirane.
Tudi knezi kavkaških plemen, Albani, Iberi....in celo tisti iz čezkavkaških Sarmatov so bili potrjeni v (rimskem) vazalstvu ali pa so mu bili podvrženi (s strani Trajana).
Med vladavino rimskega cesarja Hadrijana (117-138) so Albanijo napadli Alani, iranska nomadska skupina.
Ta invazija je spodbudila zavezništvo med Rimom in Albanci, ki se je okrepilo pod Antoninom Pijem leta 140. Okoli leta 240 so območje zasedli Sasanci, vendar je Rimsko cesarstvo po nekaj letih ponovno prevzelo nadzor nad kavkaško Albanijo.
Leta 297 n. št. je pogodba iz Nisibisa določala ponovno vzpostavitev rimskega protektorata nad kavkaško Iberijo in kavkaško Albanijo. Toda petdeset let pozneje je Rim izgubil območje, ki je od takrat več kot dve stoletji ostalo sestavni del Sasanidskega cesarstva.
Konec šestega stoletja je ozemlje Albanije ponovno postalo prizorišče vojn med sasanidsko Perzijo in Bizantinskim/vzhodnorimskim cesarstvom. Med tretjo perzijsko-turško vojno so v Albanijo vdrli Hazari (Gokturki), njihov vodja Ziebel pa se je leta 627 n. št. razglasil za gospodarja Albanije pod rimsko Heraklejevo oblastjo in trgovcem ter ribičem ob rekah Kura in Arakses naložil davek, ki je bil "v skladu s katastrom Perzijskega kraljestva". Albanski kralji so ohranili svojo vladavino s plačevanjem davkov regionalnim oblastem.
Kavkaško Albanijo so pozneje, leta 643, med islamskim osvajanjem Perzije, osvojili Arabci.
Kavkaška Albanija (sedanji Azerbajdžan) je bila okoli leta 300 našega štetja vazal Rimskega cesarstva (znotraj rdeče črte "vazalske države" Rima: Albanija, Iberija in Armenija).
Rimska zapuščina
Rim je aktualnemu Azerbajdžanu zapustil veliko kulturno dediščino: ne le latinico in zahodno usmerjeno družbo sodobnih Azerbajdžancev, temveč celo - tako kot v Armeniji in Gruziji - krščansko vero (čeprav ima dejansko malo vernikov).
Po besedah Movsesa Kaghankatvatsija je krščanstvo v kavkaško Albanijo začelo prodirati že v 1. stoletju, natanko takrat, ko so Rimljani uvedli svoj prvi nadzor nad Albanijo. Prvo krščansko cerkev v regiji je zgradil sveti Elizeus, učenec Tadeja iz Edese, v kraju, imenovanem Gis, in je domnevno današnja "cerkev v Kišu".
Ko je Armenija pod rimskim vplivom sprejela krščanstvo kot svojo državno vero (leta 301), je kavkaški albanski kralj Urnayr odšel v stolnico Armenske apostolske cerkve, da bi prejel krst od svetega Gregorja Iluminatorja, prvega "armenskega patriarha".
Krščanstvo je doseglo svojo zlato dobo ob koncu 5. stoletja v času Vahagana Pobožnega (vladal 487-510 n. št.), ki je pod vplivom bizantinskih duhovnikov v kavkaški Albaniji začel kampanjo proti čaščenju malikov in odvračal perzijski zoroastrizem. Po muslimanskih vpadih v 7. stoletju so prvotni kristjani iz dejanskega Azerbajdžana skoraj izginili. Edini preostali kavkaški Albanci so Udi, ki ohranjajo krščansko vero svojih prednikov pod rimskim vplivom. Zadnjih 7000 Udijev živi večinoma v vasi Nij v regiji Kabala in Oguz (nekdanji Vartašen), nekaj pa jih je mogoče najti tudi v glavnem mestu Baku.
Cerkev v Kišu na severu Azerbajdžana
Vprašanja in odgovori
V: Kje se je nahajala kavkaška Albanija?
O: Kavkaška Albanija se je nahajala v današnjem Azerbajdžanu.
V: Kako dolgo je bila Kavkaška Albanija podrejena država Rimskega cesarstva?
O: Kavkaška Albanija je bila štiri stoletja, približno v času Kristusa, stranka Rimskega cesarstva.
V: Ali je bila Albanija pod nadzorom Rima kot provinca, tako kot Armenija?
O: Ne, Rim je Kavkaško Albanijo nadzoroval le kot stranko ali vazalno državo. Nikoli je ni mogel v celoti vključiti v rimsko cesarstvo kot provinco (kot se je to zgodilo s sosednjo Armenijo).
V: Kakšen kulturni vpliv je Rim prinesel kavkaškim Albancem?
O: Rim je kavkaškim Albancem prinesel krščanstvo in zahodni kulturni vpliv, ki je trajal vse do sodobnega Azerbajdžana.
V: Ali je danes v Azerbajdžanu veliko kristjanov?
O: Čeprav je danes malo Azerbajdžancev kristjanov, je njihov pisni sistem, ki ga uporabljajo, rimska abeceda.
V: Kakšen je bil drugi in zadnji vpliv na kavkaško Albanijo?
O: Drugi in zadnji vpliv na kavkaško Albanijo je imel Vzhodnorimski imperij, ko je cesar Heraklej leta 627 n. št. s pomočjo Gokturk iz zahodnoturškega kaganata v tretji perzijsko-turški vojni prevzel nadzor nad regijo.
V: Kako dolgo je trajal vpliv Rima in Vzhodnega rimskega cesarstva na kavkaško Albanijo?
O: Vpliv Rima na kavkaško Albanijo je trajal štiri stoletja v času Kristusa, medtem ko je Vzhodno rimsko cesarstvo prevzelo nadzor nad regijo leta 627 n. št. in od takrat naprej se je vpliv nadaljeval.
Iskati