Rouran – opredelitev Rouranskega kaganata, izvor in propad
Rouran (kitajsko 柔然; pinyin: Róurán) so bili nomadska konfederacija in vladarska dinastija, ki je v obdobju pozne antične Kitajske (približno 4.–6. stoletje) močno vplivala na razmere v stepah severno od Kitajske. Njihov politični okvir je pogosto označen kot Rouranski kaganat, ki je obstajal v času, ko sta se na severni Kitajski izmenjavali moč in vpliv več držav (obdobje šestnajstih kraljestev in poznejši severni dinastiji).
Izvor in jezik
Izvor Rouranov ni enoznačen in ostaja predmet razprav med zgodovinarji. V kitajskih virih so Rourane pogosto povezovali s plemenom Xianbei. Nekateri strokovnjaki jih uvrščajo med proto-mongolska ljudstva, drugi med turška, občasno pa se pojavljajo tudi hipoteze o bolj kompleksnih, mešanih koreninah. O njihovem jeziku so ohranjeni zelo omejeni podatki: v strokovni literaturi se pojavljajo različna stališča, med njimi, da je bil rouranruanski jezik soroden altajskim (tj. prototurški ali protomongolski) ali celo povezan s sino-tibetanskimi skupinami; končna sodba ni mogoča zaradi pomanjkanja jezikovnih virov.
Politična struktura in kultura
Rouranski kaganat je bil tipična stepna konfederacija z močnimi voditelji (kagani), mobilno govedorejsko gospodarstvom in vojaško usmeritvijo, ki je vključevala tako plenilske vpade kot nadzor trgovskih poti. Rourani so po nekaterih virov prvi uporabili obliko naslova, ki je v zahodni in srednjeazijski literaturi poznana kot "khan" ali "khagan" (kagan), kar nakazuje organizirano centralno oblast in poskus legitimacije oblasti v kontekstu večjih stepnih imperijev.
Za njih so značilni tipični stepni elementi: nomadsko gospodarsko življenje, uporaba jahalne konjenice, gradnja mogil (kurganov) in udomačevanje odnosov s kitajskimi dinastijami preko zavezništev, porok in tributnih odnosov. Arheološki dokazi so sicer omejeni, a nudijo potrditev stepnih gmotnih praks ter stičnih točk z okoliškimi kulturami.
Stiki s Kitajsko in drugo politiko v regiji
Rourani so bili pomemben igralec v odnosih s severnokitajskimi dinastijami, zlasti z dinastijami, ki so vladale v obdobju šestnajstih kraljestev in kasneje (npr. severni Wei). Kitajski zapisi (npr. v delih, kot so Wei Shu in Bei Shi ter kronikah kot Zizhi Tongjian) dokumentirajo diplomatske izmenjave, vojne, zavezništva in poroke med Rourani in kitajskimi vladarji. Rourani so pogosto nadzorovali dele strateških poti in delovali kot faktor varnosti ali grožnje za severno kitajske države, odvisno od interesov obeh strani.
Propad kaganata in vdor Göktürkov
Moč Rouranov je začela nazadovati v 6. stoletju, ko so se pojavili Gokturki (Göktürki). Vzpon Göktürkov je povezan z notranjimi šibkostmi Rouranov, pa tudi z uspešnimi vojaškimi akcijami in političnimi manevri novih turških voditeljev. Leta sredi 6. stoletja so Göktürki pod vodstvom Buminovega rodu izvedli upor proti rouranskim oblastnikom; v zapisu zgodovine se kot prelomnica pogosto navaja čas okrog leta 552, ko je bil Rouranski kaganat porušen in so se paternalne strukture razbile.
Usoda in povezave s panonskimi Avari
Po porazu so se nekateri Rourani umaknili proti zahodu; v zvezi s tem je nastala hipoteza, da so ostanki Rouranov pripomogli k oblikovanju skupin, ki so kasneje prišle v Evropo in postale poznane kot panonski Avari. Ta teorija je predmet dolgotrajne razprave: nekateri zgodovinarji in jezikoslovci vidijo pomembne povezave, drugi opozarjajo na pomanjkanje neposrednih dokazov in na kompleksnost etnogeneze Avarov, ki je verjetno vključevala več različni stepnih skupin. Znano je le, da so nekateri ubežniki iz stepa iskali zavetje zahodneje, kar je sovpadalo s premiki ljudstev v poznem antičnem in zgodnjem srednjem veku.
Pomen in zapuščina
- Rouranski kaganat velja za enega izmed zgodnjih primerov stepne države, ki je oblikovala politične vzorce (naslov kagan) v poznejših turških in mongolskih imperijih.
- Njihovi odnosi s Kitajsko so prispevali k razvoju diplomacije, vojaških strategij in kulturnih izmenjav med nomadi in sedečimi civilizacijami v severni Aziji.
- Nekatere arheološke in zgodovinske sledi nakazujejo, da je vpliv Rouranov živel naprej v kasnejših stepnih zbirkah in identitetah, četudi natančne genealogije ostajajo predmet raziskav.
Za razumevanje Rouranov se opiramo predvsem na kitajske historične zapise ter na arheološke najdbe v stepu; zaradi redkosti neposrednih virov pa mnoge podrobnosti ostajajo predmet strokovnih razprav in novih interpretacij.
Od kod so?
Rourani so bili nomadi. Živeli so v vzhodni evrazijski stepi (Mongolija in severovzhodna Kitajska). Premagali so ljudstvo Xianbei. Večina Sianbejcev se je preselila na jug in živela na severu Kitajske. Kwok Kin Poon trdi, da so Rourani izhajali iz Donghu Xianbei.
Zgodovina
Ustanovitelj Rouranskega kaganata je bil Yujiulu Shelun. Izhajal je iz sužnjev ljudstva Xianbei. Xianbei so besedo rouran uporabljali v pomenu "vrteči se črvi".
Ko so se Xianbei v 3. stoletju preselili na jug, so jih prevzeli Rourani in osvojili veliko ozemlja.
Leta 402 je Shelun združil vse Rourane. Zmagali so sosednje Tiele in se razširili na svilene poti. Nato so osvojili in vazalizirali Heftalite (v Srednji Aziji) do 5. stoletja.
Heptaliti so se nato preselili v Indijo in v Baktriji zamenjali Yuezhe. Heftaliti so si od Rouranov izposodili veliko kulture in jezika, vključno z besedo "Khan".
Leta 429 je Severni Wei (kjer so se naselili Xianbei) napadel Rourane in jih veliko ubil.
Leta 434 je Rouran sklenil heksin s Severnim Weijem.
Med letoma 440 in 460 je Severni Wei večkrat napadel in premagal Rourane.
Rouran je sklenil heksin s han-kitajskim vladarjem Gao Huanom iz Vzhodnega Weija.
Leta 508 so Tiele premagale Rourane.
Leta 516 so Rourani premagali Tiele.
Strmoglavljenje s strani Gokturkov
Leta 551 je Bumin iz Ašine Göktürkov (kitajsko 突厥) premagal upor Tiele za Rouran. V zameno je Bumin zahteval Rouransko princeso (heqin). Rouran je zavrnil, zato je Bumin razglasil neodvisnost.
Bumin je sklenil heksin z Zahodnimi Wei (potomci Severnih Wei). Bumin je leta 552 napadel Rourane in ubil Yujiulüja Anaguija. Bumin je nato osvojil Otuken.
Razglasil se je za kagana Iliga in ustanovil turški kaganat. Kmalu je umrl v Buminiju, nasledil pa ga je njegov sin Issik Kagan. Issik je nadaljeval napade na Rourane, vendar je leto pozneje, leta 553, umrl. Njegov brat Muqan Qaghan je dokončal delo in leta 555 uničil Rourane.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili Rourani?
O: Rourani so bili ljudstvo, ki je v obdobju šestnajstih kraljestev vladalo severni Kitajski.
V: Kakšen jezik so govorili Rourani?
O: Rourani so govorili jezik Ruanruan, ki je bil altajski ali sino-tibetanski.
V: Od kod so prišli Rouranci?
O: Rourani so izhajali iz ljudstva Xianbei.
V: Kaj je bil Rouranski kaganat in kdaj je obstajal?
O: Rouranski kaganat je obstajal med 4. in 6. stoletjem.
V: Kdo je zrušil Rouranski kaganat?
O: Rouranski kaganat so zrušili Gokturki.
V: Kaj se je zgodilo, ko so Gokturki premagali Rouran?
O: Ko so Gokturki premagali Rourane, so se pojavila turška ljudstva.
V: Kam so odšli nekateri Rouranci, potem ko so jih Gokturki strmoglavili?
O: Morda so Rourani pobegnili na zahod in postali del Panonskih Avarov, ki so jih Gokturki pregnali v Bizantinsko cesarstvo.