Rouran
Rouran (kitajsko 柔然; pinyin: Róurán) je v obdobju šestnajstih kraljestev vladal severni Kitajski.
Bili so bodisi proto-Mongolci bodisi Turki. Govorili so ruanruanski jezik, altajski ali sino-tibetanski jezik.
Izhajali so iz plemena Xianbei. Rourani so prvi, ki so uporabili besedi "khan" ali "khagan". Rouranski kaganat je obstajal med 4. in 6. stoletjem. Nato so jih strmoglavili Gokturki. To je privedlo do vzpona turških ljudstev.
Morda so Rourani po tem pobegnili na zahod in postali del panonskih Avarov. Göktürki so se za temi "Avari" pognali v Bizantinsko cesarstvo.
Od kod so?
Rourani so bili nomadi. Živeli so v vzhodni evrazijski stepi (Mongolija in severovzhodna Kitajska). Premagali so ljudstvo Xianbei. Večina Sianbejcev se je preselila na jug in živela na severu Kitajske. Kwok Kin Poon trdi, da so Rourani izhajali iz Donghu Xianbei.
Zgodovina
Ustanovitelj Rouranskega kaganata je bil Yujiulu Shelun. Izhajal je iz sužnjev ljudstva Xianbei. Xianbei so besedo rouran uporabljali v pomenu "vrteči se črvi".
Ko so se Xianbei v 3. stoletju preselili na jug, so jih prevzeli Rourani in osvojili veliko ozemlja.
Leta 402 je Shelun združil vse Rourane. Zmagali so sosednje Tiele in se razširili na svilene poti. Nato so osvojili in vazalizirali Heftalite (v Srednji Aziji) do 5. stoletja.
Heptaliti so se nato preselili v Indijo in v Baktriji zamenjali Yuezhe. Heftaliti so si od Rouranov izposodili veliko kulture in jezika, vključno z besedo "Khan".
Leta 429 je Severni Wei (kjer so se naselili Xianbei) napadel Rourane in jih veliko ubil.
Leta 434 je Rouran sklenil heksin s Severnim Weijem.
Med letoma 440 in 460 je Severni Wei večkrat napadel in premagal Rourane.
Rouran je sklenil heksin s han-kitajskim vladarjem Gao Huanom iz Vzhodnega Weija.
Leta 508 so Tiele premagale Rourane.
Leta 516 so Rourani premagali Tiele.
Strmoglavljenje s strani Gokturkov
Leta 551 je Bumin iz Ašine Göktürkov (kitajsko 突厥) premagal upor Tiele za Rouran. V zameno je Bumin zahteval Rouransko princeso (heqin). Rouran je zavrnil, zato je Bumin razglasil neodvisnost.
Bumin je sklenil heksin z Zahodnimi Wei (potomci Severnih Wei). Bumin je leta 552 napadel Rourane in ubil Yujiulüja Anaguija. Bumin je nato osvojil Otuken.
Razglasil se je za kagana Iliga in ustanovil turški kaganat. Kmalu je umrl v Buminiju, nasledil pa ga je njegov sin Issik Kagan. Issik je nadaljeval napade na Rourane, vendar je leto pozneje, leta 553, umrl. Njegov brat Muqan Qaghan je dokončal delo in leta 555 uničil Rourane.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili Rourani?
O: Rourani so bili ljudstvo, ki je v obdobju šestnajstih kraljestev vladalo severni Kitajski.
V: Kakšen jezik so govorili Rourani?
O: Rourani so govorili jezik Ruanruan, ki je bil altajski ali sino-tibetanski.
V: Od kod so prišli Rouranci?
O: Rourani so izhajali iz ljudstva Xianbei.
V: Kaj je bil Rouranski kaganat in kdaj je obstajal?
O: Rouranski kaganat je obstajal med 4. in 6. stoletjem.
V: Kdo je zrušil Rouranski kaganat?
O: Rouranski kaganat so zrušili Gokturki.
V: Kaj se je zgodilo, ko so Gokturki premagali Rouran?
O: Ko so Gokturki premagali Rourane, so se pojavila turška ljudstva.
V: Kam so odšli nekateri Rouranci, potem ko so jih Gokturki strmoglavili?
O: Morda so Rourani pobegnili na zahod in postali del Panonskih Avarov, ki so jih Gokturki pregnali v Bizantinsko cesarstvo.
